Utemeljitev:
Kar sta storila Uroš Ahčan in Vojko Didanovič, se zdi onkraj meje mogočega. S skupino sodelavcev Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana sta izvedla drzno in inovativno metodo rekonstrukcije nosu, navdušila mednarodno zdravstveno javnost in se vpisala v zgodovino medicine. Klinični oddelek za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline ljubljanskega kliničnega centra je v zakladnico svojih prelomnih dosežkov vpisal novo dragotino.
»Življenje je poklic in poklic je življenje,« je dejal profesor doktor Ahčan in to je misel, s katero vodi skupino sodelavcev in jih venomer spodbuja, da stopajo čez meje znanega in preizkušenega. Prepričan je, da je prenašanje znanja iz roda v rod najboljši recept za odličnost, pa tudi najbolj trdna podlaga za samozavest in pogum. Sam je učenec Zorana Arneža in Marka Godine, od njiju je prevzel ne le znanje, marveč predvsem strast do zdravniškega poklica. Oboje, ob tem pa še vztrajnost in pogum za iskanje novih poti, sedaj predaja mlajšim generacijam. Izobrazil je več kot sto kirurgov po celem svetu. Je izjemen učitelj, strokovnjak, predavatelj, predan posvečenemu poslanstvu - pomagati sočloveku. Ta operacija je bila njegov največji izziv doslej in o sodelovanju s primarijem Didanovičem je dejal: »Bila sva kot dva veslača na olimpijski progi, kjer je zamah vsakega posameznika ključen za končni rezultat.«
Skupaj s sodelavci sta se lotila na prvi pogled neverjetnega, nemogočega izziva. Bolnici, ki je zaradi invazivne oblike kožnega raka pred leti izgubila nos, je plastična proteza, ki je prekrivala odprtino, zadajala izjemne bolečine in jemala voljo do življenja. Danes pravi, da se počuti, »kot bi se znova rodila«. Zahvala gre profesorju doktorju Ahčanu in primariju Didanoviču, ki nista pristala na to, da ni rešitve. Zasnovala sta načrt, kako narediti rekonstrukcijo nosu in se povezala z inženirjem Tomažem Tušarjem, ki je izdelal tridimenzionalni model. Na podlagi tega modela so skonstruirali nos iz kosti in mehkih tkiv na podlakti bolnice. Po dveh zahtevnih operacijah, že pol leta po zadnji, bolnica danes živi novo življenje. Slovenska javnost pa se navdušuje nad strokovnjakoma, ki se nista zadovoljila z že znanim, marveč sta se s sodelavci kot prva na svetu podala v podvig, ki bo poslej v navdih mnogim.
Njun vrhunski uspeh je najprej njun in uspeh skupine sodelavcev, ki so verjeli v čudež in ga soustvarili. Je pa to tudi izjemen uspeh slovenskega zdravstva, ki potrjuje, da imamo odlične in ambiciozne strokovnjake. Dokazuje, da je slovensko zdravstvo lahko izjemno, da na določenih področjih prestavlja mejnike in piše prelomne in čudovite zgodbe. Odzivi bolnikov so neprecenljive nagrade, ki nimajo denarne enote in zato je za profesorja doktorja Ahčana in primarija Didanoviča medicina najlepši poklic na svetu.
Takšnim posameznikom, njihovi predanosti in neomajni vztrajnosti gredo iskrene čestitke in zahvala. Ob njih se zavemo, da lahko slovenski znanstveniki, raziskovalci, strokovnjaki enakopravno vstopajo v mednarodno skupnost in se v njej uspešno uveljavljajo. Njihov uspeh je navdih in spodbuda za prihodnost, za pogum, za vztrajanje.
Pripravil: Janez Platiše
Foto: Tamino Petelinšek / STA
Vir:UP
