Takole sredi junija se vsi starši bolj kot ne srečujemo z dilemo. Kam z otroki v počitniških 10 tednih. No, seveda, če ste tudi vi v tisti večini, ko je 10 tednov poletnega dopusta le neuresničljiva misel.
Skratka…
Svojega 15 letnega Larsa, sicer otoka ( no zdaj je že
mladenič) s posebnimi potrebami, že 4 leto vključujem v edini inkluzivni
tabor Gibaj in Zmagaj. Starši takih otrok kaj dosti izbire nimamo, veliko več
izbire pa je za tako imenovane zdrave otroke. Res, imenitno se sliši baletni
tabor v angleščini, ali pa mednarodni tabor s križarjenjem po Jadranu. Starši
na nek način kar tekmujemo med seboj v tem, kdo bo svoji mladini omogočil
čimbolj 'fensismenši' teden nekje.
In se vprašam, pa MATR kaj delamo mi tem svojim mulcem?
Nevede jih še dodatno porivamo v eno samo pehanje po nečem boljšem, višjem….. A
ne bi bilo fino, če bi se malo ustavili, vdihnili kak kubik svežega lufta in
otrokom predali sporočilo, da ne šteje samo največje, najboljše ali še kako
drugač NAJ, pač pa sposobnost, da slišimo in vidimo človeka ob sebi, se morda
zavemo njegove nemoči in hkrati v sebi prebudimo željo po pomoči, sodelovanju.
Empatija je gotovo nekaj kar današnji mladini primanjkuje, pa saj reveži ubogi
nimajo niti šans, da jo razvijejo. In kdo je kriv?
Ne kažem s prstom, želim le premislek, vsakega od vas…. In
če kliknete na Gibaj
in zmagaj verjamem, da se boste zamislili, vaši mladinci pa lahko
dobijo nekaj kar starši ne moremo kupiti in je hkrati lahko dota, ki bo
naredila velike zares VELIKE.
Toplo priporočam, iz popolnoma lastne izkušnje. Ko sem pred
leti prvič gledala to tam na Rogli zbrano mladino, kako so res med seboj
drugačni delovali kot en dober tim, sem od sreče jokala. Tako vzdušje
ustvarijo Marko in
njegov tim, sem jim hvaležna in upam trditi, da če si upate svojega mladinca
vključiti jim boste tudi vi.
Če se te zapis dotakne, bom vesela deljenja, za ene ljudi
pač daš roko v ogenj, in ekipa tabora Gibaj in Zmagaj zame je taka. Še pogled na
nekaj slikic na FBju
Urška
