Ljubljana, 13. december 2023 - Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je v sklopu redne decembrske seje Državnega zbora nagovorila poslanke in poslance ter državne svetnice in svetnike. Predstavila je mnenja in stališča glede odpornosti Slovenije pri odzivu na spremembe in izzive doma ter v svetu. Poseben poudarek je namenila podnebnim spremembam in prehranski suverenosti, izpostavila pa je tudi aktualne mednarodne dogodke in notranjepolitične izzive. Pozvala pa je tudi k oblikovanju družbenega dogovora, v katerem bo družba prepoznala, da sta povečanje blaginje in povečanje dodane vrednosti povezana in soodvisna. Nagovori ob zaključku leta v Državnem zboru bodo sicer v mandatu predsednice Pirc Musar vsakoletna praksa.
Predsednica je uvodoma potegnila črto pod opravljeno delo v mandatu, ki ga je začela pred skoraj letom dni. Ob tem je izpostavila občutke enotnosti pri obvladovanju posledic avgustovske ujme. Hkrati pa je izrazila nezadovoljstvo, ker je človeško življenje postalo manj vredno zaradi vojn in terorističnih dejanj. Zato je po njenem mnenju še toliko bolj pomembno ohranjanje vrednot in solidarnosti med prebivalci Slovenije: »Solidarnost je zame beseda leta 2023. Zanjo moramo biti hvaležni, moramo jo skrbno negovati in spodbujati.«
Globalni izzivi in odnos do multilateralizma
Dotaknila se je tudi globalnih dogodkov, ki vplivajo na Slovenijo, še posebej je izpostavila rusko agresijo na Ukrajino in pobijanje civilistov v Gazi. Poudarila je pomen spoštovanja človeškega življenja ter opozorila na naraščajočo nestabilnost in spreminjanje odnosa do multilateralizma v svetu. Pozvala je k podpori generalnemu sekretarju OZN ter poudarila, da je OZN pomembna za uveljavljanje interesov Slovenije v mednarodnem prostoru: "Svet, v katerem se spreminja odnos do multilateralizma, ki ga pooseblja Organizacija združenih narodov, ne obeta lepe prihodnosti."
Pomembnost sodelovanja s sosednjimi državami in v regiji
Predsednica Pirc Musar je izpostavila tesne gospodarske odnose in sodelovanje s sosednjimi državami ter poudarila pomen čezmejnega sodelovanja za razvoj medsosedskih odnosov. Omenila je tudi pomen skrbi za narodne skupnosti in spoštovanje manjšin. "Ko govorimo o narodnih skupnostih, je za Slovenijo ključnega pomena, da njihovim pripadnikom omogoča, da izražajo, ohranjajo in razvijajo svojo kulturo, jezik, identiteto," je dejala.
Vloga Slovenije v EU in NATO
Ob bližajoči se 20. obletnici članstva Slovenije v Evropski uniji in zvezi NATO je predsednica spodbudila razmislek o preteklosti in viziji za naslednjih 20 let. Izpostavila je pomen nadaljnjega širjenja EU, članstva v OZN in poudarila, da je članstvo v NATO ključno za varnost Slovenije. Hkrati je izrazila podporo reformam v EU in potrebo po razmisleku o strukturi odločanja v EU.
Izzivi na področju zdravstva in socialne države
Predsednica je pozvala k zdravstveni reformi, ki bo omogočila dostop do zdravstvenih storitev vsem državljanom. Izpostavila je potrebo po vrnitvi zdravstva ljudem, preprečevanju koruptivnih dejanj in preprečevanju privatizacije. »Izhodišče in temelj zdravstvene reforme je javni zdravstveni sistem, kamor sodijo tudi koncesionarji, ki bo omogočal vsem dostopne zdravstvene storitve,« je opozorila.
Podnebne spremembe in vprašanje alternativnih virov energije
Priča smo spremembam v moči narave, ki zahtevajo premišljen in združen odziv. Zaskrbljujoči podatki Arsa potrjujejo, da se Slovenija segreva še hitreje od svetovnega povprečja. Predsednica Pirc Musar je opozorila, da je Slovenija že 18. aprila porabila svoje naravne vire za letošnje leto, kar je skoraj dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. V tem kontekstu je pozvala k odgovornemu pristopu in ozaveščanju javnosti o nujnosti prilagajanja podnebnim spremembam. "Prihodnost zahteva, da se zavemo, da moramo imeti manj, da bi živeli bolje. To ni le stvar Slovenije, temveč globalna zahteva," je dejala. Opozorila pa je tudi na neenakosti glede ogljičnega odtisa v Sloveniji ter poudarila, da morajo biti ukrepi za prilagajanje prijazni do gospodinjstev z nižjimi prihodki, zagotavljati okoljsko pravičnost in ne povečevati družbene neenakosti.
Ob tem se je predsednica dotaknila tudi razvoja novih zmogljivosti ter vključujoče razprave o energetskih projektih. Poseben poudarek je namenila razmišljanju o jedrski energiji, ki jo kot predsednica podpira, pri čemer pa je opozorila na nujnost odgovornega odločanja. Pri odločitvah o gradnji NEK2 je pozvala k državniškemu pristopu in odgovornosti do državljanov ter poudarila, da projekt ne sme služiti zgolj finančnim ali strankarskim interesom, temveč mora koristiti vsem prebivalcem države.
Prehranska suverenost
Gre za eno glavnih strateških tem v prihodnosti naše države, zato je predsednica poudarila pomen zagotavljanja dovolj pridelane kakovostne hrane, zlasti v neugodnih vremenskih razmerah ter zmanjšanje odvisnosti od uvoza. Izpostavila je tudi pomembnost sodelovanja vseh deležnikov v prehranski verigi in njihovo vključevanje v oblikovanje politik, ki zagotavljajo kakovostno prehrano. Opozorila je na izzive zavržene hrane in poudarila, da je odpravljanje neravnovesja pri pridelavi hrane ključnega pomena: »Prehranska suverenost je ideal – pravo vprašanje je, kako se mu vsaj približati. Ključno je, da ima zdrava hrana sledljiv izvor in da je takšna hrana dostopna vsem, da ne bo le privilegij bogatih.«
Predsednica Republike je govor zaključila z naslednjim s sporočilom: »Nestrinjanje je značilnost vsake demokracije, o eni stvari pa pogajanj ni: imamo eno samo državo, našo Slovenijo, ki jo moramo znati voditi, negovati, varovati in obvarovati.« Prebivalkam in prebivalcem pa je ob tem zaželela vesele skorajšnje božične praznike ter leto 2024, v katerem bomo kot skupnost naše uspehe nadgradili, težave pa reševali složno in vizionarsko.
