Upokojenci s pokojninami prejeli tudi letni dodatek za 2024

Ljubljana, 28. 6. 2024 - Upokojenci bodo 28. junija skupaj s pokojninami za junij prejeli tudi letni dodatek za 2024. Zanje ima podoben pomen, kot ga ima za aktivno prebivalstvo regres. Dodatek bo letos za pet evrov višji kot lani, izplačan pa bo v razponu od 150 do 460 evrov. Tistim z nižjimi pokojninami pripada višji dodatek, tistim z višjimi pokojninami pa nižji.

Prejemniki pokojnin v višini do 650 evrov bodo prejeli 460 evrov dodatka, tisti s pokojnino nad 650 do 780 evrov 320 evrov dodatka, tisti s pokojnino nad 780 do 920 evrov pa 260 evrov. Upokojencem, katerih pokojnina znaša nad 920 evrov, a ne več kot 1110 evrov, pripada 210 evrov dodatka, tistim, katerih pokojnina znaša več kot 1110 evrov, pa 150 evrov.

Pokojninski zavod bo letni dodatek izplačal tudi prejemnikom invalidskega nadomestila. Prejemniki nadomestila v višini do 920 evrov so upravičeni do 260 evrov dodatka, prejemnikom nadomestila v višini nad 920 do 1110 evrov bo nakazanih 210 evrov, tistim z nadomestilom nad 1110 evrov pa 150 evrov.

Zavod pri obračunu višine dodatka upošteva znesek dela vdovske pokojnine oz. družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatke in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca zavarovanja. Višina dodatka se določi glede na skupen znesek pokojnin iz slovenskega pokojninskega zavarovanja in pokojnin, prejetih iz tujine. Izplača se v skladu z veljavno lestvico.

Povzeto po STA 

Ob dnevu državnosti so po Sloveniji potekale številne slovesnosti #video

Ljubljana, 24. 6. 2024 - Ob 33. obletnici osamosvojitve in pred dnevom državnosti so po Sloveniji potekale številne slovesnosti. Vrhunec je bila tudi letos osrednja državna proslava, na kateri je bila slavnostna govornica predsednica republike Nataša Pirc Musar. 

Ta je v trenutnih negotovih časih in ob temnih oblakih na obzorju izpostavila pomen skupnosti v vseh njenih podobah. Izzive lahko po njenem prepričanju premagamo le skupaj, zato moramo vsak dan dokazovati, da smo skupnost. Še pred tem sta se na slavnostni seji sestala državni zbor in državni svet. 

Podpredsednica DZ Meira Hot je spomnila, da je bila temelj uspeha samostojnosti enotnost, ob strahu pred prihodnostjo pa je po njenem prepričanju znova čas za pogum prelomnih časov slovenske državnosti. 

Predsednik DS Marko Lotrič pa je poudaril, da moramo biti Slovenci veseli in hvaležni, da smo med srečnimi narodi, ki lahko živijo v svoji državi in v miru. Predsednica republike je pred tem v predsedniški palači gostila tudi svojce padlih v vojni za Slovenijo leta 1991. 
Povzeto po STA

VIDEO

Spominski koncert orkestra Camerata medica v Polhovem Gradcu

Tradicionalni junijski koncert v Graščini v Polhovem Gradcu so ljubiteljski glasbeniki zdravniškega orkestra Camerata medica v soboto, 22. junija 2024, posvetili spominu na pokojnega častnega člana prof. dr. Pavla Košoroka, uglednega slovenskega abdominalnega kirurga, ki nas je zapustil lani poleti.

Pred polno dvorano je orkester pod vodstvom prof. Franca Avseneka izvedel Ave Marijo Giulia Caccinija s solistko violinistko Vildano Repše, Koncert v G duru Giuseppeja Tartinija s solistom Andrejem Gubenškom, Andante cantabile iz Klavirskega kvarteta v Es duru Ludwiga van Beethovna, glasbo iz klavirskega kvarteta Gustava Mahlerja ter za to priložnost prevedeno Misel na mrtve Alphonsa de Lamartina s solistoma Slavico Ravnik in Igorjem M. Ravnikom. Program s kombinacijo godalnega zvoka ansambla in solistov, petja in recitacije je po mnenju poslušalcev zelo lepo izzvenel.

Kot ljubiteljski violinist se je prof. Pavle Košorok skoraj pol stoletja udejstvoval v zdravniških komornih ansamblih in nato od vsega začetka v orkestru, ki je bil za tridesetletnico svojega poustvarjalnega delovanja nagrajen s plaketo glavnega mesta Ljubljana. Dolga leta je bil neumoren srčni član in »dobra duša« orkestra, skrbnik ansambla in njegov predstavnik v stikih z zdravniško zbornico Slovenije, ki je za ansambel prevzela pokroviteljstvo. Po njegovem predlogu junijske koncerte orkester že več let izvaja v komornem vzdušju, v akustično izvrstnem okolju polhograjske graščine.

Izvajalci in obiskovalci smo se po koncertu družili še v parku v pogovoru in spominih na pokojnega, ob posladku, kozarčku in češnjah. Z željo, da bi glasba še naprej bogatila življenje ljudem, tudi zdravstvenim delavcem in njihovim sopotnikom vseh generacij, ki sestavljajo ta orkester. 

Prim. Igor M Ravnik, častni član orkestra Camerata medica

Nadzorni odbor zahteval razrešitev predsednice društva Trepetlika

Ljubljana, 22.6.2024 – Nadzorni odbor društva Trepetlika iz Ljubljane je sklical izredni občni zbor na katerem je zahteval, da se zaradi nezakonitega vodenja in poslovanja društva Trepetlika predsednico Cvetka Pavlin Likar takoj razreši s te funkcije.

 Po burni razpravi so sprejeli sklep da bo sedanja predsednica društva Trepetlika  do konca oktobra z dvema prokuristoma (Nelida Nemec in Vinko Kurent), ki so jih potrdili na izrednem občnem zboru še vodila društvo.

Na tak način naj bi bilo omogočeno normalno delovanje društva. Pripravili pa bi tudi vse potrebno za nove volitve predsednika-ce in organov društva s tem da je sedanja predsednica Cvetka Pavlin Likar obljubila da, na volitvah ne bo več  kandidirala.

Izrednega občnega zbora društva Trepetlika se je udeležil tudi Franci Gerbec, podpredsednik ZOPS - Zveza organizacij bolnikov Slovenije.

Pred zasedanjem Izrednega občnega zbora Društva Trepetlika je bilo zanimivo predavanje prof. dr. Zvezdana Pirtoška z naslovom  Parkinsonova bolezen-kaj bo jutri?

Društvo Trepetlika je društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami, ustanovljeno leta 1990 in trenutno združuje preko 950 članov.

Dom upokojencev Center Ljubljana –Tabor oaza topline in druženja #VIDEO

Ljubljana, 20.6. 2024 - V objemu zelenega parka Tabor v Ljubljani stoji Dom upokojencev Center - Tabor, kjer že vrsto let ustvarjajo prijeten in aktiven dom za starejše občane. V duhu praznovanja dneva doma so se stanovalci, zaposleni in obiskovalci zbrali v objemu zelenega parka kjer so jih pričakale jedi z žara, slastni domači kolački, sladoled, vesela živa glasba ansambla DELTA in iskrice v očeh.

Direktorica Doma upokojencev Center, gospa Zlata Marin, je s toplino v glasu nagovorila zbrane in poudarila pomen druženja, medsebojne podpore in ustvarjanja lepih spominov. "V Domu Tabor se trudimo, da bi se naši stanovalci počutili kot doma," je dejala gospa Marin. "Zanje organiziramo raznovrstne aktivnosti, od ustvarjalnih delavnic in telovadbe do kulturnih dogodkov in izletov. Pomembno je, da so aktivni, da se družijo in da se počutijo cenjene. "Posebno pozornost pa so namenili trem sodelavkam, ki so že 40 let zaposlene v Dom upokojencev Center Ljubljana.

Dan doma je bil poln smeha, petja in plesa. Stanovalci so se zavrteli v krogu ob zvokih harmonike, prepevali so znane slovenske pesmi in se družili s svojimi najdražjimi. To je bil pravi praznik veselja in brezskrbnosti, ki je pregnal vse skrbi in prinesel na obraze vseh prisotnih iskrice sreče.

Vendar pa se tudi Dom Tabor sooča s svojimi izzivi. Kot pravi gospa Marin, je največja težava pomanjkanje zaposlenih. "Vseskozi si prizadevamo za zaposlovanje novih sodelavcev, vendar je to težko delo, ki zahteva veliko potrpljenja, srčnosti in predanosti," pojasnjuje direktorica. Poleg tega se soočajo tudi s staranjem prebivalstva in z vedno večjim številom stanovalcev, ki potrebujejo nego in pomoč.

Kljub izzivom se v Domu Tabor z veliko energije in optimizma posvečajo svojemu poslanstvu. Zavedajo se, da je starost čas, ki ga je potrebno spoštovati in ceniti, ter se trudijo, da bi vsakemu stanovalcu zagotovili čim bolj kakovostno in dostojanstveno življenje.

Dom upokojencev Center Ljubljana – Tabor je več kot le dom za starejše. Je oaza topline, srčnosti in druženja, kjer se vsak dan prepletajo zgodbe življenja, se ustvarjajo nova prijateljstva in se tkejo spomini, ki ostanejo v srcu do konca dni.

VIDEO

Spominska slovesnost ob Dnevu državnosti pri spomeniku braniteljem Ljubljane 1991

Ljubljana, 19. 6. 2024 – Pri spomeniku braniteljem mesta Ljubljane 1991, na Trgu mladinskih delovnih brigad v Ljubljani je potekala slovesnost ob Dnevu državnosti, ki je bila posvečena spominu na dogodke iz leta 1991. Tokrat jo je pripravilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana (OZVVS Ljubljana). Slavnosti govor je imel njihov predsednik Dušan Presetnik, ki je poudaril pomen spomina na tiste, ki so se borili za svobodo. Njihova dejanja naj nikoli ne zbledijo iz naših src, saj so nam omogočili, da danes živimo v samostojni in neodvisni državi.

Slovesnosti se je udeležil Aleš Čerin, podžupan Mestne občine Ljubljane, predstavnika Slovenske vojske, predstavniki Policijske uprave Ljubljana in GP, predstavniki Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana, Združenja veteranov mesta Ljubljana 1990 – 91 in drugi.

Spomenik, delo kipark Metke Zupanič in Lade Sedlaček, stoji kot trajen simbol poguma, odločnosti in ljubezni do domovine, ki so jo naši branitelji izkazali med osamosvojitveno vojno. Njegova postavitev nas spominja na čas, ko so bili Ljubljančani, tako kot večina državljanov Slovenije, pripravljeni podpreti demokratično odločitev, da živimo v svoji državi. S pripravljenostjo upreti se tistemu, ki bi to želel preprečiti, so teritorialci in miličniki branili našo neodvisnost z orožjem.

Slovesnost je bila tudi priložnost za izražanje enotnosti in spoštovanja do vseh, ki so prispevali k naši svobodi. Mesto Ljubljana je tako ponosno obeležilo pomembne dogodke iz svoje zgodovine in se zahvalilo tistim, ki so se borili za našo neodvisnost. Spomenik ostaja opomin, da svoboda ni samoumevna, temveč nekaj, za kar se je treba boriti in kar je treba negovati.

Govor Dušana Presetnika, predsednik OZVVS Ljubljana.

Spoštovani zbrani, dragi prijatelji,

danes se srečujemo na tem pomembnem kraju, da se spomnimo ključnih dogodkov, ki so zaznamovali našo zgodovino in oblikovali našo skupno prihodnost. Spomenik braniteljem Ljubljane 1991 na Trgu mladinskih delovnih brigad stoji kot trajen simbol poguma, odločnosti in ljubezni do domovine, ki so jo naši branitelji izkazali med osamosvojitveno vojno.

Junij 1991 je bil čas velikih preizkušenj za našo državo. Ljubljana je bila eno izmed središč ključnih dogodkov, ki so pripeljali do naše neodvisnosti. Vzdušje v mestu je bilo napeto, a hkrati prežeto z upanjem in vero v boljšo prihodnost. Naši branitelji so se soočili z izzivi, ki jih je prinesla vojna, z neomajno odločnostjo in pogumom. Mnogi med njimi so žrtvovali svoje življenje, da bi zagotovili svobodo in suverenost naše domovine.

V Ljubljani smo bili priča številnim bitkam, blokadam in spopadom. Mestne ulice so postale prizorišča odporništva in boja za svobodo. Branitelji so na različnih mestih po mestu postavili barikade, da bi zaustavili napredovanje sovražnih sil. Eno izmed ključnih mest je bil tudi Trg republike, kjer so se zbrali številni prebivalci in podprli naše vojake. Mesto je bilo prežeto z enotnostjo in solidarnostjo, ki sta nas vodili skozi te težke čase.

Pomembno je, da ohranimo spomin na te dogodke in ljudi, ki so prispevali k naši svobodi. Spomeniki, kot je ta, nam pomagajo, da ne pozabimo na preteklost in na tiste, ki so nam omogočili, da danes živimo v samostojni in neodvisni državi. Njihov pogum in žrtvovanje nas navdihujeta in opominjata na vrednote, ki jih moramo negovati in prenašati na prihodnje generacije.

Ohranitev tradicije spomina na dogodke iz leta 1991 je naša odgovornost. Pomembno je, da mlajšim generacijam prenesemo zgodovino in jih ozavestimo o pomenu teh ključnih trenutkov. Organizacija dogodkov, kot je današnji, in postavitev spomenikov so pomembni koraki v ohranjanju naše zgodovinske dediščine. Naši otroci in vnuki morajo vedeti, kaj se je zgodilo, in razumeti, zakaj je bila borba za svobodo tako pomembna.

Veseli me, da smo se danes zbrali v tako velikem številu, da počastimo spomin na branitelje Ljubljane 1991. Hvaležni smo vsem, ki so prispevali k naši svobodi, in obljubljamo, da bomo ohranjali spomin nanje. Njihova dejanja nas opominjajo, da svoboda ni samoumevna, temveč je nekaj, za kar se je treba boriti in kar je treba negovati.

Naj bo ta spomenik trajen opomnik na pogum, enotnost in neomajno vero v boljšo prihodnost, ki so jo naši branitelji izkazali pred več kot tremi desetletji. Naj nas navdihuje, da bomo tudi sami prispevali k ohranjanju vrednot, ki so nam jih zapustili, in da bomo gradili prihodnost, ki bo vredna njihovega žrtvovanja.

Hvala vam, da ste danes z nami in da skupaj ohranjamo spomin na naše heroje. Naj živijo v naših srcih in naj njihova dejanja nikoli ne zbledijo iz spomina.

Hvala.

Robotski sesalnik njegova najboljša prijateljica

Lastniki domačih živali veste, da čeprav niso nič krive, zahtevajo pogostejše čiščenje. Bodisi, ker se s sprehoda vrnejo z umazanimi tačkami ali ker je ravno tisto obdobje, ko menjajo dlako. Ni treba, da zaradi tega trpimo. Trpljenje prepustimo robotskemu sesalniku. A ne kateremu koli. Prijazen mora biti do naših ljubljenčkov in obenem dovolj sposoben, saj bo le tako kos neredu. Uganili ste. Natanko takšni so robotski sesalniki Roomba podjetja iRobot!

Ko sesalnik prinesete domov in ga prvič zaženete, ga ribice v akvariju ne bodo niti videle, mačka bo skočila na mizo ali kavč, kuža pa bo lajal. A ne dolgo, kajti navadila se bosta na čudno stvar, ki se giblje in ropota, noče pa se igrati. Kmalu bosta ležala in v najboljšem primeru zadevo opazovala z napol priprtimi očmi. V tej luči začnemo razumevati in si zastavljati prava vprašanja. Kateri robotski sesalniki so primerni za sobivanje z domačimi živalmi in kateri ne najbolj? Oziroma. Katere funkcije morajo imeti in česa nikakor ne smejo »početi«?

Začnimo pri najbolj osnovnem. Verjetno ne želimo, da bo sesalnik trčil v ljubljenčka in se šele nato obrnil v drugo smer. Žal ni tako preprosto. Po eni strani od robota pričakujemo, da bo optimalno sesal in morebiti še brisal z mokro krpo. Najbolje bi torej bilo, da se živali nežno dotakne in jo prežene. Vsi robotski sesalniki Roomba so opremljeni s tipali bližine. Preden »trčijo« v zid (ali drugo oviro), upočasnijo. A si v resnici si tega ne želimo najbolj, saj nikdar ne vemo, v kolikšnem stresu bo naš Fifi, če se vanj neprestano zaganja nekaj čudnega. Boljša izbira so sesalniki Roomba serije »J«, na primer Roomba j7. Zakaj? Ker imajo spredaj kamero, s katero vidijo. Ne samo njega, temveč njegov morebitni kupček presenečenja, ki je še posebej nadležen, če ga sesalnik razmaže povsod po sobi. Ne bi bili prvi, ki se jim je kaj takšnega pripetilo. Zato so omenjeni roboti odlična izbira. Vidijo vse, kar je na njihovi poti in se temu učinkovito izognejo.

Pomembna zadevščina, ki jo večinoma zanemarjamo, so krtače. Tiste vrteče zadevice na trebuhu robota, ki so zadolžene za pobiranje večjih ali manjših smeti. Še eno področje, kjer je iRobot v gromozanski prednosti. Krtači, pri večini modelov sta dve, z gumijastima površinama brez težav pobereta tudi večjo umazanijo, ki je srk zraka sam po sebi ne dvigne. Nista unikatni le površini. Cela zasnova je nekaj posebnega, saj se dolge dlake ne ovijajo okoli zunanjosti, in v najslabšem primeru poškodujejo gumijasta rebra, temveč v njeno votlo notranjost na robovih, od koder zvitke zlahka odstranimo.

Večinoma ne vemo, kaj ljubljenčki počnejo, ko nas ni doma, a si gotovo ne želimo, da bi »jezdili« robota, kot nekateri jezdijo valove. Šalo na stran. Pomembna funkcija robota primernega za prostor, v katerem nikdar ni sam, je zaklepanje tipke za zagon. Za vsak primer, da je žival ali otrok ne pritisne po nesreči in ga pošlje delati v popolnoma neprimernem trenutku. Tipko zaklenemo v aplikaciji Irobot za pametne telefone.

Na koncu še o nečem. Ravno tako perečem, sploh zadnje mesece, na kar le redko pomislimo. Zunaj dežuje, travnate površine so blatne in kuža ali mačka se domov vrneta z umazanimi tačkami. Vemo, kaj to pomeni za parket, ploščice, praktično za vse trde površine. Samo sesalec za družino z ljubljenčki torej ne bo dovolj. Skoraj nujna je kombinirana naprava, ki jo po potrebi lahko pošljemo ttla tudi obrisati. Na izbiro imama dve poti. Odločimo se za robota Roomba Combo j7 z mehanizmom, ki krpo po potrebi spusti s hrbta ali na primer model Roomba Combo i5, ki mu po potrebi zamenjamo običajen košek s »kompletom« za vlažno brisanje tal.

Razsodba je torej jasna in brez dileme. Kdor ima ljubljenčka, mora imeti tudi robotski sesalnik Roomba. Sicer boste postali suženj čiščenja za njim. Jasno kot beli dan! Morda ni tako?

Splača se priti na festival Pivo in cvetje Laško. Razstave in ulični vrvež. Vlak je zakon!

Ljubljana, Laško – 17. 6. 2024 - Ni le glasba tista, ki vsako leto pritegne več deset tisoč obiskovalcev na festival Pivo in cvetje Laško. Mnogi pridejo tudi zato, da si ogledajo etnografske in hortikulturne razstave, ki jih pripravljajo lokalna kulturno umetniška in hortikulturna društva ter doživijo živahno poulično življenje. Tudi letos bo bogato, »polnokrvno« in, kot vedno, vsebinsko skrbno izbrano.

SREDA, 10. julij, kar tri otvoritve - ob 17.00, ob 18.00 in ob 19.00

Hiša generacij Laško tradicionalno vabi na odprtje razstave Društva invalidov Laško, kjer bo na ogled bogastvo unikatnih, ročnih del članic in članov. Otvoritev bo ob 17.00, razstava bo odprta do nedelje, 14. julija, do 13.00.

Muzej Laško prav tako tradicionalno v času festivala organizira tematsko razstavo. Letošnja vabi z  zanimivim naslovom PIVO IN CVETJE 63-64-24-25. Otvoritev bo ob 18. uri.

»Če je cvetje, naj bo tudi pivo«, je znamenita izjava, ki jo je ob snovanju idej za poseben, drugačen, edinstven in izjemen turistični praznik v Laškem, izrekel takratni predsednik novonastalega hortikulturnega društva in hkrati direktor Pivovarne Laško. Od takrat je minilo mnogo let, ostajajo pa spomini na pretekle pivoincvetne praznike in vsakoletna pričakovanja novih dogodivščin, ki jih prinaša največja festivalska prireditev v Sloveniji. Na razstavi v Muzeju Laško se bodo obiskovalci sprehajali predvsem med spomini.

Tudi na občinskem dvorišču Laško, bo v sredo praznično od 19.00 dalje. Dan Laščanov je tradicionalno posvečen Laščanom, tako tistim, ki jih je življenjska pot odpeljala iz Laškega, kot današnjim prebivalcem. Obujali bodo spomine, klepetali, odkrivali stare in nove obraze in se zabavali. Poleg zabijanja soda, kot veleva tradicija, se bodo obiskovalci vpisali v knjigo Laščanov in ob tem prejeli prav posebno pivo Laščan, za katerega vsako leto prijazno poskrbi Pivovarna Laško Union. Za vzdušje bo poskrbela Laška pihalna godba, skupaj z Bobnarsko skupino Laško, zaplesale pa bodo Mažoretke Laško. Letošnji spomini bodo posvečeni tudi 170. jubileju zdraviliške dejavnosti v Laškem, v kulturnem programu pa bo nastopil komorni sestav Policijskega orkestra. V zaključek večera bodo obiskovalce pospremili člani mlade »rock« zasedbe The Dune.

ČETRTEK, 11. julij, razstave in ulično dogajanje ob 19.30

 Hiša generacij Laško, razstava Društva invalidov Laško, od 10.00 – 13.00 in 16.00 – 20.00

Muzej Laško, razstava PIVO IN CVETJE 63-64-24-25, odprto od 12.00 – 20.00

Ulično dogajanje ob 19.30 je ena od najbolj priljubljenih zgodb in dogajanj festivala Pivo in cvetje Laško. Za največje legende se dogajanje prične še preden pade mrak. Tudi letos bo po ocvetličenih ulicah korakala »zelena družina« Laške pihalne godbe, ki združuje kar tri sekcije in različne generacije. Skupaj z orkestrom Laške pihalne godbe bodo za plesne gibe in eleganco poskrbele Mažoretke Laško, medtem ko bo za ritem in srčni utrip orkestra poskrbela Bobnarska skupina Laško.

 PETEK, 12. julij, razstave, umetnost in ulično dogajanje z etnografskim pridihom

Hiša generacij, razstava Društva invalidov Laško, od 10.00 – 13.00 in 16.00 – 20.00

Muzej Laško, razstava PIVO IN CVETJE 63-64-24-25, odprto od 12.00 – 20.00.

Prostori Likovnega društva Laško, razstava Balade in romance Antona Aškerca, od 12.00 do 20.00

Umetnost vsako leto dopolnjuje kulturni obraz festivala. Tudi tokrat bodo svoja vrata na stežaj odprli člani in članice Likovnega društva Laško s tematsko razstavo, ki jo je navdihnil pesnik Anton Aškerc. Vsako likovno delo nosi naslov ene izmed pesmi Antona Aškerca.

Etno dogajanje na občinskem dvorišču, od 18.00 dalje, potrjuje kje so korenine festivalske zgodbe. Etnološka tradicija je v Laškem močno prežeta z lokalnimi ustvarjalci na področju kulture, ki svoje ideje in ljubezen do ljudskih običajev združujejo v Zvezi kulturnih društev Občine Laško – Možnar. Ohranjanje ljudskih običajev bo tudi letos del spremljevalnega programa, kjer bodo obiskovalci na občinskem dvorišču ob glasbi uživali v živem prikazu življenja, kot je bilo nekoč.

Ulično dogajanje, od 19.30 dalje, Laška pihalna godba, Mažoretke Laško, Bobnarska skupina Laško

SOBOTA, 13. julij, razstave, umetnost, ulično dogajanje z etnografskim pridihom

 Hiša generacij, razstava Društva invalidov Laško, od 10.00 – 13.00 in 16.00 – 20.00

Muzej Laško, razstava PIVO IN CVETJE 63-64-24-25, odprto od 12.00 – 20.00.

Prostori Likovnega društva Laško, razstava Balade in romance Antona Aškerca, od 12.00 do 20.00

Etno dogajanje na občinskem dvorišču, od 18.00 dalje

Ulično dogajanje, od 19.30 dalje, Laška pihalna godba, Mažoretke Laško, Bobnarska skupina Laško

NEDELJA, razstave in znamenita, nepozabna parada Pivo in cvetje Laško, festival Plehmuzik Laško

Hiša generacij, razstava Društva invalidov Laško, od 10.00 – 13.00

Muzej Laško, razstava PIVO IN CVETJE 63-64-24-25, odprto od 12.00 – 20.00

Parada Pivo in cvetje Laško, ob 17.00. Spektakularni zaključek festivala z zaključno parado starodobnikov, pihalnih godb, mažoretk in številnih drugih skupin. V paradi sodelujejo številna lokalna društva, ki dodajo še več pestrosti in živahnosti dogodku. Nedvomno gre za vrhunec festivala in edinstveno izkušnjo, ki bo navdušila vsakega obiskovalca. Čarobno popotovanje skozi preteklost, barvite slike ob zvokih glasbe in plesnih korakih, ki bodo prepričale, da pridete spet naslednje leto.

Festival plehmuzik Laško, občinsko dvorišče, ob 18.00. Tudi  letos bo za sklepno dejanje festivala Pivo in cvetje Laško 2024 poskrbel Festival plehmuzik. Predstavili se bodo domači, kot tuji godbeni sestavi, manjkalo pa ne bo niti domačih in tujih mažoretnih skupin ter odličnih ritmov bobnarskih sestavov. Čas, da se ob dobri glasbi, plesu in udarnih ritmih nazdravi z zadnjim vrčkom najboljšega piva!

PRELEPA TRADICIJA – Cvetlični obročki za lase s kranceljpintom

Tradicionalne cvetlične aranžmaje iz papirnatih rož so mojstrice kranceljpinta iz Hiše generacij preoblikovale v cvetlične obročke za lase. S svojim delom ohranjajo in negujejo znanja preteklih generacij izdelovalk papirnatih rož, veščine oblikovanja različnih vrst papirja v obliki cvetja, ki so se v preteklosti uporabljale ob posebnih priložnostih in praznovanjih. Za izdelavo enega cvetličnega obročka sta potrebni vsaj dve uri dela in več kot 3 metre posebnega papirja. Z nakupom izdelka bodo obiskovalci podprli njihovo ustvarjalnost in nagradili ohranjanje tradicije.

Izdelovanje papirnatih rož ali kranceljpint je vpisano v register nesnovne kulturne dediščine in je tradicionalno znanje in veščina laškega okolja. Informacije in nakup: TIC Laško.

Kako v Laško? Vlak je zakon!

Privlačne predprodajne cene vstopnic prinašajo žepu prijazen prihranek. In še mnogo več, kupljena vstopnica za festival prinaša brezplačno povratno karto za prihod v Laško in varen odhod domov z vlakom. Od kjerkoli iz Slovenije.

Cene vstopnic v predprodaji od 10. 6. do 10. 7. 2024	dnevna festivalska	28 evrov 60 evrov
cene vstopnic na dan dogodka	dnevna festivalska	32 evrov 70 evrov

Program festivala zagotavlja 21 izjemnih glasbenih dogodkov za različne glasbene okuse in še nekaj glasbenih presenečenj, Baby Lasagna v četrtek, Romachild v petek in Pantaloons v soboto.

Več:

 https://www.pivo-cvetje.si/

https://www.facebook.com/pivoincvetje

https://www.instagram.com/p/C8BwUpgotLC/

Snujemo dobro - fundacija Nataše Pirc Musar, ustanova Alma

Ljubljana, 17. 6. 2024 - Fundacija Nataše Pirc Musar, ustanova Alma, je ustanovljena iz neomajnega prepričanja, da lahko različni deležniki v sodelovanju in povezani v skupnih ciljih oblikujejo boljšo družbo.

V Fundaciji so se zavezali k odpiranju možnosti za karierni razvoj mladih, a pred tem želijo s svojimi projekti zmanjšati ovire, ki jih imajo mladi na razvojni poti zaradi duševnih stisk in čustvenih izzivov. Prav te strokovnjaki v Sloveniji že vidijo v razsežnosti epidemije. Delovanje Fundacije je poleg tega osredotočeno tudi na spodbujanje enakosti, vključenosti, spoštovanja raznolikosti in skrbi za starejše.

Svojo vlogo v družbi v Fundaciji Alma vidijo predvsem kot povezovalca, zavzetega spodbujevalca med različnimi deležniki, ki lahko skupaj in povezani naredijo mnogo več, kot vsak zase. Pri tem bo tudi njihova ekipa aktivno in predano vključena v projekte, v spremljanje dogajanja, zbiranje sredstev, da bodo izvajalci programov lahko čim bolj posvečeni ključni dejavnosti pomoči.

Trajnostno in odgovorno ravnanje dajejo v Fundaciji v ospredje. Prepričani so, da lahko le s takšnim pristopom oblikujejo svet, v katerem bodo naslednje generacije živele v harmoniji z okoljem. Zato delujejo v skladu s standardi okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti (ESG). S tem tudi svojim podpornikom, donatorjem, in partnerjem zagotavljajo vključitev trajnostnih ciljev v obvezna nefinančna poročila, h katerim so zavezani.

Od Alje do Žana, Čuječa srca, budni umi. Zaskrbljujoča epidemija duševnega stanja mladih, stiske, odvisnosti, tišina in tema – od doma, do šole in družbe - se je lotila slovenskih otrok in mladostnikov. Skrb za duševno zdravje otrok bo osrednji projekt, da bodo ti enkrat lahko gradili svoje profesionalne kariere. Zanje so po modelu dr. Anice Mikuš Kos[ in v sodelovanju s strokovnimi službami Zveze Anita Ogulin in ZPM ter Slovenske filantropije oblikovali strokovno podprt program. Pri tem ne želijo izpustiti nikogar od mladih, ki so se zaradi vpliva sodobne družbe znašli v duševni stiski. Zato tudi osnovno poimenovanje akcije od Alje do Žana ali od  A do Ž.

VIDEO - SENIORSKE NOVICE 

Vsaka zgodba šteje je projekt medgeneracijskega povezovanja, ki temelji na prepričanju, da so izkušnje in znanje preteklih generacij neprecenljiv vir za oblikovanje boljše prihodnosti. Mladi bodo v pogovorih s starejšimi zapisali zgodbe prejšnjih generacij, v katerih je bogastvo naše zgodovine, naš genski zapis, narodni značaj. Gre za plemenito ohranjanje naše zgodovine in tradicije. Na drugi strani pa tovrstni pogovori dokazano delujejo terapevtsko na mlado generacijo, starejši, ki pogosto ostajajo osamljeni, nevidni in spregledani, pa dobijo nove »prijatelje«. Projekt daje ponovno vrednost pogovoru, pisanju in poslušanju, česar v današnji družbi primanjkuje. Hkrati krepi literarne sposobnosti mladih, ljubezen do slovenskega jezika, povezovanje generacij, ohranjanje spominov in slovenske dediščine. Projekt bodo izvedli s pomočjo sodelovanja osnovnih šol. K projektu je že pristopila družba T-2, ki Fundaciji podarja 50 naprav »Varuh«. Naprava omogoča sporočanje lokacije uporabnika in proženje klica na pomoč v nujnih primerih in je primerna rešitev za starejše, ki živijo sami, pa tudi za otroke v primeru starševske odsotnosti. S tem se uporabnikom lahko bistveno izboljša njihov vsak dan, saj zaradi potrebnega občutka varnosti, zmorejo več.

Prizadevajo si tudi, da bi našli rešitev za kadrovsko pomanjkanje v domovih za starejše, domovih za upokojence in socialno varstvenih zavodih. Ti se soočajo s pomanjkanjem sodelavcev, kar pomeni prazne postelje.  Na drugi strani prosilci čakajo na sprejem in ustrezno oskrbo, domovi pa zaradi praznih postelj in manj prihodka slabo poslujejo.

Delovanje Fundacije Alma temelji na prostovoljnem delu posameznikov, ki so pripravljeni s svojimi izkušnjami in znanjem prispevati k izboljšanju življenja otrok in starejših v okviru projektov, ki jih predstavljamo v nadaljevanju

V fundaciji Nataše Pirc Musar, ustanovi Alma, želijo vplivati na spremembe v družbi, ki presegajo eno samo generacijo. Želijo prispevati k oblikovanju zdrave, bolj optimistične družbe, ki vidi in je sposobna izkoristiti priložnosti za napredek, razvoj in rast. Prisegajo na sodelovanje in povezovanje, ki zmore premakniti generacijske razlike in tudi sistemske slabosti. Želijo pomagati, da bomo zdrava, dobra družba. Zato snujejo dobro.

VIDEO TV SLOVENIJA - PRVI DNEVNIK 17. 6. 2024

Več na: www.fundacija-alma.si

Stop nasilju nad starejšimi, v vseh oblikah, v vseh okoljih

V soboto 15. junija obeležujemo svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi. Raziskave opozarjajo na povečanje nasilja nad njimi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) se število primerov nasilja v svetovnem merilu povečuje – tudi zaradi staranja prebivalstva. SZO  razpolaga z oceno, da je vsak šesti starejši  deležen ene od oblik nasilja. Slednje se nad starejšimi dogaja večinoma v družini, a tudi v domovih starejših in na sistemski ravni. Ima namreč različne oblike: fizično, verbalno, spolno, psihično, čustveno, materialno, zanemarjanje, tokrat dodajamo še zdravstveni in informacijski vidik. Najbolj skritih oblik nasilja na zunaj ne vidimo, a jih starejši še kako čutimo.

Tretji forum predsednice države maja letos je posebno pozornost namenil prav nasilju, izpostavljeno je bilo tudi nasilje nad starejšimi. S tem je bilo jasno podprto stališče o njegovi popolni nesprejemljivosti. Svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi je še ena od priložnosti, da vsakdo pri sebi preveri, kako in koliko lahko prispeva, da bo nasilja manj. Vsakodnevno, v vseh oblikah, okoljih in v vseh družbenih skupinah.

Huda oblika fizičnega nasilja vedno dobi veliko pozornosti v medijih, a veliko je  drugih oblik nasilja, ki so ali spregledane ali jih okolica in družba minimalizirata. V Srebrni niti - Združenju za dostojno starost si želimo, da bi se o tej temi govorilo skozi vse leto in tudi o konkretnih rešitvah in pomoči pri tem nesprejemljivem pojavu. Obsojamo vsako obliko nasilja nad komer koli, še posebej nad ranljivimi skupinami, kamor sodi veliko starejših. Ti so zaradi bioloških, psihosocialnih in drugih značilnosti, ki jih starost prinaša, posebej izpostavljena družbena skupina. Kmalu bo skoraj tretjina prebivalcev v Sloveniji starejših oseb.

Tokrat izpostavljamo zdravstveni in informacijski vidik z zaskrbljujočim podatkom, da že več kot 145.000 prebivalcev in prebivalk v državi nima osebnega zdravnika, od teh je veliko starejših. Gre za šibke člene v družbi in v zdravstvenem sistemu, veliko je revnih, starejši se tudi vedno težje znajdejo v pospešeni, agresivni informatizaciji zdravstva. Gre za »digitalno nasilje« nad starejšimi; mnogi zaradi kognitivne ranljivosti slabše sledijo novim tehnologijam ali so preveč revni, da bi imeli dostop do pametnega telefona ali računalnika. Zato ne tako redki ostajajo celo zunaj sistema naročanja in zdravstvene obravnave. Dodatni vidik je obremenjevanje mlajših (družinskih članov ali drugih) zaradi potencialnega kršenja človekovih pravic – o zasebnosti in varovanju občutljivih podatkov. V Srebrni niti se zavzemamo, da je vsem dosegljiv tudi analogni sistem, vsaj še dvajset, trideset let.

Izpostavljamo še eno vrsto nasilja, to je dostop do dolgotrajne oskrbe, zlasti v domačem okolju, in s tem povezano nemoč in trpljenje starejših in njihovih bližnjih, zlasti hudo bolnih in umirajočih. Čakalne dobe za mesta v domovih starejših so nesprejemljivo dolge, marsikdo postelje ne dočaka. Trenutno na sprejem čaka po podatkih SSZS 18.770 ljudi, od tega je 5000 čakajočih nujnih primerov. Zaradi pomanjkanja kadra je v domovih okrog 1000 postelj praznih. Pozivamo pristojne odločevalce k takojšnji ureditvi in podpisu kadrovskih standardov in normativov v zdravstveni negi, saj izvajalcev manjka vsepovsod.

Tudi Zakon o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe problematike akutno ne bo rešil, saj manjkata ključna dejavnika, primerno nagrajevanje zaposlenih in izboljšanje njihovega položaja v družbi. S tem problemom je povezano tudi iskanje možnosti oskrbe za hudo bolne in umirajoče v domačem okolju, saj paliativna oskrba ni dovolj razvita, marsikje je sploh ni, zavodi za oskrbo na domu pa podhranjeni, subvencioniranje storitev s strani občin zelo različno, torej gre še za eno obliko diskriminacije starejših - dostop do oskrbe na domu, zlasti paliativne. 

Čaka nas veliko dela. Nujno je, da vsi združimo moči proti revščini starejših. Ko bo te manj, še posebej med starejšimi samskimi ženskami, kjer narašča, bo tudi manj vseh oblik nasilja. In združiti je potrebno moči, da bo dolgotrajna oskrba čim prej dostopna vsem, ki jo potrebujemo. Seveda na solidarnostni način. Danes so patronažne medicinske sestre tiste, ki lahko pridejo v vsak dom, a le v okoljih, kjer je ostala mreža družinskih zdravnikov, zato bi jih bilo potrebno tudi bolj vključevati v postavljanje sistema dolgotrajne oskrbe.

Ne pozabimo, da starejši potrebujemo zagovornike, to smo lahko mi vsi. In ne pozabimo, da bomo vsi starejši.

Srebrna nit – Združenje za dostojno starost

  

4. Dnevi medgeneracijskega sožitja ZDUS so se končali #video posnetki

Ljubljana, 12. 6. 2024 - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so se pričeli četrti Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki jih je organizirala Zveza društev upokojencev Slovenije. Dogodek s katerim promovirajo pozitivno podobo staranja, odpravljajo predsodke in stereotipe o starosti ter spodbujajo vključenost in sožitje generacij bo trajal do četrtka 13. junija.

 Otvoritvena slovesnost, ki j potekala v Marmorni dvorani se je pričela s pozdravnim nagovorom Zdenke Jan, predsednice ZDUS, nadaljeval z nagovorom Simona Maljevac, ministra za solidarno prihodnost . Preko video povezave pa je udeležence nagovorila Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora RS. Na odprtju Dnevov medgeneracijskega sožitja je spregovoril tudi Simon Trussevich, predsednik Medgeneracijske koalicije Slovenije. V posebnem videonagovoru pa je zbrane nagovorila še predsednica RS Nataša Pirc Musar. V kulturnem sporedu so nastopili Ribniški fantje DU Ribnica na Pohorju, dramsko-pevska skupina Zarja DU Ajdovščina in OŠ Danila Lokarja Ajdovščina ter folklorna skupina DU Naklo.

Sledilo je srečanje predstavnikov ZDUS s predstavniki organizacij Slovencev v zamejstvu, popoldne, od 14. ure dalje, pa bo potekalo državno srečanje upokojenskih pevskih zborov.

VIDEO - Utrinki s 4. Dnevi medgeneracijskega sožitja ZDUS. V četrtek, 13. junija, bo slavnostna obeležitev 20. obletnice delovanja programa Starejši za starejše, poleg kulturne prireditve in razstave ob jubileju bo izšel še zbornik o izvajanju tega pomembnega samopomočnega programa. Dopoldne bodo Urice poezije, popoldne pa posvet na zelo aktualno temo socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe.

Na dvodnevni prireditvi se bodo sicer predstavila nekatera podjetja ter ministrstva, koristen informacije vam bosta posredovala zagovornik načela enakosti in varuh človekovih pravic. Na razstavnem prostoru Telekom Slovenije boste lahko izvedeli več o E-oskrbi na daljavo in tudi oddali prijavo za vključitev v to brezplačno storitev. Preizkusili se boste lahko v zabavni družabni igri Štrbunk in si prislužili praktično nagrado. Zagotovo pa bo prava paša za oči – kot vedno do zdaj – razstava rokodelk in rokodelcev društev upokojencev, od fotografskih in likovnih do ročnih del. 

Prireditev bo oba dneva potekala od 10. do 17. ure, vstop je prost. 

Podroben program preberite na povezavi: 

Dnevi medgeneracijskega sožitja – ZDUS (zdus-zveza.si)

Minister Simon Maljevac je  dejal, da je medgeneracijsko sožitje temelj delovanja naše skupnosti. Poudaril je pomembnost spoštovanja starejših in mladih, ki so po njegovih navedbah v sodobni družbi večkrat odrinjeni na rob.

"Industrijska revolucija in neoliberalizem sta starejše pahnila proti robu družbe, ko se je nanje po odhodu v pokoj gledalo pretežno kot na breme družbe, saj njihovega dela ni bilo več mogoče unovčiti za dobiček. Šele v sodobnem času se vlogo ter pomen starejših in njihov doprinos k delovanju družbe bolj ceni. A v družbi je prisoten starizem, ki ga sestavljajo stereotipi, predsodki in diskriminacija do starejših, pa tudi do mlajših," je poudaril Maljevac.

VIDEO - Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost.

Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS ) Zdenka Jan je povedala, da so starejši in upokojenci soustvarili pogoje za sodobno življenje, ki ga danes z veseljem delijo z mladimi in se od njih učijo. Poudarila je, da je kultura najmočnejši povezovalni element, zato so ji dali pri organizaciji Dnevov medgeneracijskega sožitja poseben pomen. Pri tem je izpostavila, da se bodo danes in v četrtek na Gospodarskem razstavišču zvrstili nastopi kulturnih skupin, društev upokojencev v sodelovanju z osnovnimi in glasbenimi šolami, posebne razstave in rokodelske delavnice. 

VIDEO - Zdenka Jan, predsednica ZDUS Simon Trussevich, predsednik Medgeneracijske koalicije Slovenije, ki jo tvorijo Dijaška organizacija Slovenije, Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in ZDUS pa je v nagovoru med drugim dejal, da se starejši in mladi pogosto srečujejo s podobnimi problemi, med katerimi je izpostavil zlasti perečo stanovanjsko problematiko. "Trenutni sistem se sooča s finančnimi pritiski in demografskimi spremembami, kar zahteva nujne reforme," je poudaril.

VIDEO - Simon Trussevich, predsednik Medgeneracijske koalicije Slovenije.

Po video povezavi je upokojence pozdravila tudi predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič, ki je izpostavila, da je človeška družba polna stereotipov, ne le do starejših, ampak tudi do mladih, žensk in predvsem drugačnih. Namesto, da bi v različnosti iskali moč, nas stereotipi vodijo v konflikte. Pohvalila je njihovo zavzetost, da razbijejo stereotipe do starejših in ponudila svojo pomoč.

VIDEO - Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora