Slovenke na proslavi 80. obletnice osvoboditve koncentracijskega taborišča Ravensbrück VIDEO

Ravensbruck, Berlin, 3. in 4. maj 2025 - V spomin na neizmerno trpljenje žensk, ki so prestale nečloveške razmere v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, kjer je bilo zaprtih več kot 150 tisoč ljudi, pretežno žensk  med njimi je bilo 2300 Slovenk, 200 jih je umrlo, se je ob 80. obletnici osvoboditve zbrala delegacija sedemdesetih Slovenk iz Slovenije in Avstrijske Koroške. Njihova prisotnost na kraju nekdanje groze ni bila zgolj poklon spominu, temveč tudi izpolnitev zaveze, ki so jo sinovi, hčere in vnukinje dale svojim mamam in babicam, da njihov glas ne bo utonil v pozabo.

"Vse, kar se zdaj dogaja, je preslikava dogajanja pred 80 leti," je opozoril Špat. 

Mnoge interniranke iz Ravensbrücka o svojih izkušnjah nikoli niso spregovorile. Njihovi potomci danes odkrivajo resnico in osebne zgodbe preko arhivov in obeležitev.

S prizorišča z glavne spominske slovesnosti  je V ŽIVO  v vetrovnem in mrzem vremenu, preko FB omrežja poročal za Seniorske Novice Janez Platiše. Poglejte prve v živo poslane fotografije tako da kliknite na Seniorske Novice ali na Janez Platiše.

Maja Derčar, dopisnica TV Slovenija iz Berlina je s spominske slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve taborišča Ravensburck na spletnem portalu RTV SLOVENIJA za rubriko 80. let od konca 2. svetovne vojne pripravila odličen multimedijski novinarski prispevek z naslovom "Delujoča demokracija mora ohranjati spomin na grozodejstva druge svetovne vojne"  Priporočam, da ga preberete, pogledate in poslušate.

Spodaj pa si lahko ogledate odličen novinarski prispevek, ki ga je za TV Dnevnik pripravila Maje Drčar, berlinska dopisnica TV Slovenija.

VIDEO - DNEVNIK  TV SLOVENIJE 4. 5. 2025 

Tudi v oddaji 'UTRIP' na TV Slovenija je bila omenjena proslava ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ravensbrück.

"V prispevku za oddajo UTRIP, ki je del dnevno informativnega programa TV Slovenija, je novinarka Katarina Golob Veselič ob izjavi Matjaža Špata gledalcem približala tudi utrinek grozot, ki so se dogajale v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, kjer je bila zaprta njegova mati. Izjavo za oddajo je pripravila Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija." 

VIDEO - UTRIP TV Slovenija 10.5.2025

 VIDEO - 80 let po osvoboditvi - v živo iz spomenika Ravensbrück  

 V tem duhu je ključno vlogo odigral Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück pri ZZB NOB Slovenije, ki je lani taboriščnemu odboru dal pobudo z  obljubo, da se spoštovanje do žrtev ohrani za prihodnje rodove. Njegova neomajna predanost zgodovinskemu spominu kateremu je sledila tudi Zveza slovenskih žena iz Celovca je pripomogla k organizaciji letošnje slovesnosti, ki bo ne le obeležila osvoboditev taborišča, temveč tudi utrdila zavedanje o pomenu ohranjanja zgodovine in njene lekcije.
                           

Njihov prihod na spominsko slovesnost ob 80. letnici osvoboditve taborišča Ravensbrück ni bil le dejanje pietete, temveč izpolnitev zaveze. Zaveze, ki so jo sinovi, hčere in vnukinje dale svojim mamam in babicam: "Ko nas ne bo več, ne dovolite, da bi naša bolečina utonila v pozabo. Skrbite, da se spomin na naše trpljenje ohrani, kot opomin prihodnjim rodovom, da se kaj takega nikoli več ne sme ponoviti."

V nekdanjem koncentracijskem taborišču Ravensbrück, kjer so bile zaprte večinoma ženske, med njimi tudi 2300 slovenskih žena sta delegacijo slovenk iz Avstrijske Koroške, ki jo je vodila Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žena iz Celovca  in Slovenije, ki jo je vodil Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück pri ZZB NOB Slovenije sprejela , Ana Polak Petrič, veleposlanica Slovenije v Nemčiji ter Valter Vrečar, obrambni ataše v Nemčiji in od tu skupaj odšli na prizorišče kjer je potekala uradna in ganljiva spominska slovesnost ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ravensbrück.

Na uradni slovesnosti je v imenu nemške vlade govorila kulturna ministrica  Claudia Roth, ki je poudarila pomen opominjanja na grozote nacistične vladavine za zaščito današnje demokracije. Opozorila je, da je življenje vsakogar nedotakljivo – vsakogar – ne glede na raso, politično prepričanje, versko izpoved, spol ... Vse demokrate Evrope je pozvala, da se borijo proti netenju sovraštva in nestrpnosti. Na dogodku so brali tudi ganljive zapise internirank, navzoče pa je nagovorila v taborišču rojena Ingelore Prochnow.

Po ganljivem uradnem delu prireditve, na kateri so prebrali tudi zapise italijanskih, španskih, poljskih in judovskih pričevalk je slovenska delegacija odšla k spomeniku "Tragende" kar pomeni "Nosilka"  bronasti skulpturi, ki jo je leta 1959 ustvaril Will Lammert in je osrednji del Mahn- und Gedenkstätte Ravensbrück. K skulpturi ki  stoji ob Schwedtsee in simbolizira trpljenje ter moč žensk, ki so bile zaprte v koncentracijskem taborišču Ravensbrück so venec Republike Slovenije v njenem imenu položili , Ana Polak Petrič, veleposlanica Slovenije v Nemčiji, Valter Vrečar, vojaški ataše v Nemčiji, Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žena iz Celovca in Matjaž Špat, predsednik odbora Ravensbrück pri ZZB NOB Slovenija.

Polaganje venca slovenske delegacije k bronasti skulpturi Tragende (Nosilka), ki simbolizira trpljenje ter moč internirank ki jo je leta 1959 ustvaril Will Lammert. Kliknite FOTO za več fotografij.                      

Sledila je spominska slovesnost pri Jugoslovanskem spominskem obeležju Zid narodov (Mauer der Nationen) Ravensbrück, ki je  bilo postavljeno takrat ko je bila Slovenija še del Socialistične federativne republike Jugoslavije, v spomin na žrtve različnih narodnosti, ki so trpele v taborišču. Skupaj smo se s polaganjem venca in ikebane ter minuto molka spomnili na vse tiste, ki so v taborišču umrli in trpeli.

"Pred obeležjem, ki je nastalo v času Jugoslavije, smo od nekdanjih jugoslovanskih republik prisotni samo mi, in to z veliko delegacijo več kot 70 potomcev," je poudarila slovenska veleposlanica v Nemčiji Ana Polak Petrič.

"Vse Slovenke so bile politične zapornice," je poudaril Matjaž Špat, predsednik taboriščnega odbora Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev. "Imele so rdeči trikotnik, kar je pomenilo, da je lahko vsakdo stregel po njihovih življenjih. Vse, kar se zdaj dogaja, je preslikava dogajanja pred 80 leti," je opozoril Špat."

Prababico predsednice Zveze slovenskih žena v Celovcu Daniele Topar so zaprli v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, ker je na avstrijskem Koroškem podpirala uporniško gibanje. "Kot koroška Slovenka se je borila za obstoj slovenskega jezika in identitete," je poudarila Topar.

VIDEO        

Kulturni programom s katerim so se žrtvam poklonili je pripravila znana slovenska flavtistka Brina Kafol Žust. Udeleženke proslave iz Koroške, med njimi je bilo mnogo potomk nekdanjih internirank pa so skupaj z ostalimi navzočimi zapele slovensko pesem "Pihljaj vetrič mi hladan", ki jo je pred smrtjo 1. julija 1944 napisala Ravensbrücku.

Po končanem programu smo šli še na ogled drugih prostorov taborišča med drugim tudi krematorija in Slovenske spominske sobe, ki je pomemben del mednarodnega spominskega kompleksa, ter ohranja zgodovino trpljenja in pogum internirank. V njej so razstavljeni osebni predmeti, dokumenti in pričevanja, ki osvetljujejo zgodbe slovenskih zapornic. Med njimi je tudi pesem Katarine Miklau, ki jo je pred usmrtitvijo vpraskala v zid smrtne celice: "In že so travniki zeleni in pašniki po vsej Lepeni... Pred hišo tam - moj mili vrt! A tu, a tu, povsod le smrt...".

Slovenska spominska soba v Ravensbrücku ostaja simbol odpora, trpljenja in neizmerne moči žensk, ki so kljub nečloveškim razmeram ohranile upanje in dostojanstvo. Njena zgodba je opomin, da se grozote preteklosti ne smejo ponoviti.

Matjaž Špat  je kot predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück z mamo pri ZZB NOB Slovenije, ki je internacijo preživela večkrat obiskal to taborišče.  Tokrat je na spominsko slovesnost ob 80. obletnici taborišča Ravensbrück prišel sam ker mu je mati umrla. Kako je doživljal Ravensbrück letos ko je prišel  sam brez matere je zapisal v eseju z naslovom: 

Moja doživljanja in čutenja letošnjega Ravensbrücka

Obisk spominske slovesnosti v Ravensbrücku ob 80. obletnici osvoboditve taborišča letos ni bil zame le uradno potovanje kot predsednika Taboriščnega odbora Ravensbrück pri ZZB NOB Slovenija. Bili so tihi koraki, polni pietete po sledeh, ki so jih pustile naše mame, tete, babice. Mlade deklice, med njimi tudi moja mama, ki so bile ujete v strašno resničnost, ki si je ne znamo predstavljati. 

Tam kamni molčijo, a obenem molče kričijo, tišina je gostejša od zraka. Začutil sem, da preteklost ni pretečena, še živi v naših spominih. Moja mati je bila ena izmed njih, ki je pogumno preživela. Po vrnitvi domov so ostale brazgotine na njenem telesu in duši, pa vendar je s seboj prinesla iz nepredstavljive teme drobec svetlobe s tem, kako je živela naprej. V sebi je nosila moč, tihi ponos in preprosto dostojanstvo. 

Ko sem letos  obiskal taborišče Ravensbrück, tam nisem bil sam. Vsak moj korak je bil hkrati tudi njen. Vsaka kap dežja, ki je padla na kamnita tla, je bila kot spomin, nikoli izbrisan. Pogled v sivo nebo je bil pogled nazaj in hkrati naprej. Nisem čutil nenavadno ledenega mraza, ne bičanja vetra. V meni ni bilo ne jeze in ne želje po maščevanju. Prežemala me je globoka hvaležnost, da je mati preživela, da mi je lahko dala življenje in dajala vso ljubezen. S tiho obljubo, da njen spomin ne bo nikoli pozabljen, sem dolgo stal v tišini. 

Tolaži me zavedanje, da lahko tudi v najbolj temnih krajih zraste nekaj svetlega, kar želim svojim potomcem prenesti naprej.      

Dan prej, v soboto 3. maja pa smo si z znanim turističnim vodnikom Gregor Zupan ogledali ostanke Berlinskega zidu, Judovski spomenik, Brandenburška vrata in še nekatere druge znamenitosti Berlina.

Berlinski zid

Gradnja Berlinskega zidu, ki je bil dolg 155 km in visok 3,6m se je pričela 13. avgusta 1961 in je trajala več mesecev, pri čemer so ga kasneje večkrat nadgradili. Stražilo ga je na tisoče vojakov in mejnih policistov, ki so imeli ukaz streljati na vsakogar, ki bi poskušal pobegniti. Na meji je bila tako imenovana "črta smrti", kjer so stražarji patruljirali in uporabljali reflektorje ter avtomatsko orožje.

Zaradi Berlinskega zidu je umrlo vsaj 136 ljudi, ki so poskušali pobegniti na zahod. Nekateri so bili ustreljeni, drugi so se utopili v reki Spree ali pa so umrli zaradi poškodb pri poskusih prečkanja zidu. Zid je povzročil številne življenjske tragedije, saj je ločil družine in prijatelje za več desetletij. Mnogi ljudje so izgubili stik s svojimi bližnjimi, nekateri pa so celo obupali nad življenjem zaradi neizhodne situacije.

VIDEO

Njegov padec leta 1989 je pomenil konec hladne vojne in združitev Nemčije, kar je prineslo olajšanje in veselje za milijone ljudi. Če želite izvedeti več, si lahko ogledate podrobnosti na https://sl.wikipedia.org/wiki/Berlinski_zid

Judovski spomenik

Uradno ime judovskega spomenika v Berlinu je "Denkmal für die ermordeten Juden Europas" (Spomenik umorjenim Judom v Evropi). Pogosto ga imenujejo tudi Holocaust-Mahnmal (Spomenik holokavstu).

Spomenik umorjenim Judom v Evropi, znan tudi kot Holocaust-Mahnmal, je bil zgrajen v Berlinu kot osrednje nemško obeležje v spomin na šest milijonov Judov, ki so bili umorjeni v holokavstu.

Nahaja se v središču Berlina, blizu Brandenburških vrat, in obsega 2711 betonskih stel, ki simbolizirajo izgubo in negotovost žrtev holokavsta. Spomenik je bil odprt 10. maja 2005, ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne.

Brandenburška vrata

Brandenburška vrata so eno najbolj prepoznavnih znamenj Berlina in simbol nemške zgodovine, umetnosti ter enotnosti. Postavljena so bila med letoma 1788 in 1791 po naročilu pruskega kralja Friderika Viljema II., oblikoval pa jih je arhitekt Carl Gotthard Langhans. Inspiracijo je črpal iz antične grške arhitekture, kar se odraža v mogočnih dorskih stebrih in veličastni podobi. Na vrhu vrat kraljuje znamenita kvadriga, ki upodablja boginjo zmage Viktorijo, ki vozi kočijo s štirimi konji in simbolizira triumf.

Vrata so skozi zgodovino doživela različne vloge. Med hladno vojno so postala simbol razdeljene Nemčije, saj so se nahajala tik ob berlinskem zidu, kar jih je ločevalo od vzhodnega dela mesta. Ko je leta 1989 padel berlinski zid, so Brandenburška vrata postala osrednje prizorišče praznovanja in simbol nove združene Nemčije. Danes so ena najbolj obiskanih turističnih točk v Berlinu, kjer se srečujejo zgodovina, umetnost in sodobni utrip mesta.

Srčno druženje dveh generacij v DSO Vič-Rudnik pustilo nepozaben pečat

Dom starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik je v začetku maja gostil učence 8. in 9. razreda Osnovne šole Lila Ljubljana. 6. in 7. maja so učenci v okviru socialnega projekta služenja družbi obiskali enoto Bokalce, 8. maja pa enoto Kolezija. Ustvarjalno, empatično ter srčno dogajanje je med obema generacijama pustilo nepozaben pečat.

Osnovna Šola Lila je javno/zasebna šola, ki deluje po načelih vzgoje za življenje.  Program šole je zasnovan na način upoštevanja posameznikovih potreb, otroke učijo umetnosti življenja in sodelovanja. Učitelji pomagajo učencem razvijati umirjenost, notranje veselje in sočutje do drugih. Šola omogoča učencem odkrivati sebe in svet, razvijati svoje notranje potenciale. V vseh teh življenjskih veščinah so se imeli učenci možnost preizkusiti v srečanjih s stanovalci doma starejših.

Medgeneracijskemu sodelovanju v Domu starejših občanov Ljubljana Vič – Rudnik v zadnjih letih namenjamo veliko pozornosti. Vemo, da so stanovalci Doma vir neprecenljivih izkušenj in znanj, zato je prav, da se vsa ta modrost prenaša na mlajše generacije. Povezovanje več generacij je tudi eden izmed ciljev socialnega projekta služenja družbi, ki ga izvajajo na Osnovni šoli Lila iz Ljubljane. V preteklost so učenci v okviru tega projekta pomagali v eni izmed lokalnih šol na Zanzibarju. Te izkušnje se učenci radi spominjajo, vendar pa se nepozabni spomini lahko rojevajo tudi v neposrednem lokalnem okolju.

Dom je naklonjen sodelovanju z lokalno skupnostjo, zato smo se obe ustanovi povezali in soustvarili nepozabna srečanja, ki so bila prežeta z ustvarjalnimi delavnicami, športnimi in bralnimi aktivnostmi, ostalo pa je še dovolj časa za pripoved življenjskih zgodb, pripetljajev in šal, ki so obraze navdihnile z nasmehi.

Kreativne delavnice so potekale v sproščenem vzdušju. Medtem, ko so roke ustvarjale, so pogovori spontano tekli – stanovalci Doma so se v spominih vračali v čas, ko so »gulili  šolske klopi", učenci pa so delili utrinke iz sodobnega šolskega življenja.

Na športnih aktivnostih, ki so bile prilagojene spretnostim stanovalcev, so se stanovalci in učenci pomirili v igrah z baloni in se razgibali v drugih gibalnih aktivnostih. Stanovalci so bili še posebej navdušeni nad igranjem družabnih iger. Iz pogovora je bilo razbrati, da so si stanovalci Doma v mladosti znali vzeti čas za skupno preživljanje časa, druženje, petje in pogovor, danes pa so, zlasti mlajšo generacijo, sodobna tehnologija in socialna omrežja precej odtujili.

Druženje med generacijami ni le aktivno preživljanje časa ob različnih aktivnostih – je most med dvema svetovoma, ki si imata veliko izmenjati, je zavedanje, da je za sobivanje potrebno medsebojno razumevanje in spoštovanje. Kljub temu, da je bilo to prvo sodelovanje obeh ustanov, je prijetna izkušnja rodila idejo o povezovanju tudi v prihodnje.

Miha Papež

Pivo, cvetje … in še marsikaj!

Festival Pivo in cvetje Laško 2025 tudi z jubilejno etnografijo, kulturo, cvetjem, staro ohcetjo, parado. Z mislijo na generacije danes in jutri.

Laško, 21. maja, 2025 - Laško se bo od 11. do 13. julija znova prelevilo v festivalsko prestolnico Slovenije z letos že 60. izvedbo festivala Pivo in cvetje Laško, ki jo dodatno zaznamuje tudi spoštljiva zgodovinska prelomnica, 200-letnica Pivovarne Laško. A Laško v času festivala ni le glasbeni oder. Je oder življenja, tradicije, skupnosti in lokalne ustvarjalnosti. Zato je še posebej v letu dveh jubilejev nasvet, da obiskovalci ujamejo ne le največja imena naše  glasbe, temveč tudi najlepše zgodbe, ki jih mesto skrbno ohranja pri življenju tudi za naslednje generacije.

Od cvetja do slikarskih čopičev – mesto kot razstava

Laško se bo v festivalskih dneh razcvetelo – dobesedno. Mesto bo praznično okrašeno s cvetličnimi kreacijami lokalnih ustvarjalcev, bogatimi cvetličnimi dekoracijami in posebnimi foto kotički. Poleg tega obiskovalce čakajo likovne razstave, muzejske vsebine, ročna dela domačih umetnikov in mnogo tega na kar bo obiskovalcem ostalo za vedno v spominu.

Ohcet kot nekoč – z resničnim parom in resnično ljubeznijo

V nedeljo, 13. julija, bo v Laškem spet ohcet po starih šegah – in to ne v gledališki predstavi, temveč v resnici! Pravi par bo svojo ljubezen okronal z »da« v etnološkem duhu tradicije, ob zvokih godbe, petja in v spremstvu poročne povorke, kot jo poznamo iz starih časov in v kateri so na koncu dobrodošli prav vsi obiskovalci.

Ulične povorke - mažoretke, godbe, konjske vprege …

Vrhunec vikenda prinaša tradicionalno nedeljsko povorko – spektakel godb, mažoretk, konjskih vpreg, starodobnikov in lokalnih društev. Tudi letošnji poročni par bo v sprevodu – ker se v pravljicah mladoporočenca spodobi peljati v kočiji.

Za male in velike sanjače – Mavrična dežela za otroke

Festival misli tudi na najmlajše. Mavrična dežela bo središče ustvarjalnosti, igre in domišljije za otroke. Medtem ko se starši, strici in tete, dedki ali babice sprostijo ob osvežujoči pijači ali na sprehodu, bodo otroci barvali, rezali, lepili in risali. In z malo sreče je med narisanimi lahko tudi kakšen znan obraz.

Na festival z vlakom – veselje se začne že na poti

Tudi letos se velja na festival odpraviti sproščeno in trajnostno – z vlakom. Vozovnica je že vključena v ceno vstopnice, v petek, 11. julija, pa iz Ljubljane do Laškega pripelje še party vlak z Radijem 1. Pivo in cvetje Laško se na jubilejno leto tako začne že na železniški postaji. Slovenske železnice pa zagotavljajo še dodatne vlake - velik razlog za dobro voljo in brezskrbno izkušnjo, da bo pot na festival in nazaj varna.

 

Laško misli zeleno. In se zabava odgovorno.

Festival Pivo in cvetje ni le največja zabava v letu – je tudi zgodba o tem, kako lahko praznujemo srčno in odgovorno, z mislijo na naravo, lokalno skupnost in prihodnje generacije. Laško je namreč že vrsto let tudi trajnostna zgodba, saj je na festivalu dobro poskrbljeno za povratne kozarce, ločevanje odpadkov in prevoz s čim manj emisij. Tudi za lačne je vedno dobro poskrbljeno. Poudarek je na lokalni kulinariki, kjer nikakor ne velja izpustiti lokalne posebnosti, zdaj že klasike, Laški pes, kulinarične specialitete z okusi lokalne tradicije in certifikatom Okusiti Laško.

Spomnimo na odličnih 16 koncertov

Program na dveh odrih, na vsakem vsak dan po štirje koncerti, prinaša 16 glasbenih doživetij glasbenih ustvarjalcev, ki sodijo v skupino tistih, ki jim lahko rečemo »najboljše, kar imamo«. Program pove vse:

Petek, 11.7.,	oder Zlatorog: Maraaya, Magnifico, Jan Plestenjak, Šank Rock; oder 200: Najlepše Slakove pesmi, Nuša Derenda, Dejan Dogaja Band, Luka Basi
Sobota, 12.7.,	oder Zlatorog: Flirrt, Vlado Kreslin in Mali bogovi, Big Foot Mama, Joker Out; oder 200: Uroš in Tjaša, Miran Rudan inDesign, Severina, Fehtarji

Vstopnina, brezplačni prevozi z vstopnico, nočitve v kampu

Cena festivalske vstopnice je letos jubilejno simbolična. Vsaka vstopnica vključuje tudi brezplačno povratno vozovnico z vlakom Slovenskih železnic, s katerimi imajo obiskovalci zagotovljen varen prevoz z velikim številom dodatnih prihodov vlakov prek dneva in jutranjih odhodov iz Laškega. Na svoji železniški postaji je potrebno le pokazati kupljeno vstopnico, na osnovi te pa obiskovalci festivala dobijo povratno vozovnico.

Ni kaj, festival Pivo in cvetje Laško je festival za vse čute. Je vrhunec in tudi srce poletja, kjer se ljubezen, prijateljstvo, glasba, kultura in lokalno pivo srečajo na enem mestu. Letos je praznovanje dvojno. V življenju je malo takšnih priložnosti. Iskreno vabljeni!

www.pivoincvetje.si

Drugi festival Gibanja Svoboda v znamenju pogleda v prihodnost političnega gibanja

Volčji potok, 17.5. 2025 - V Arboretumu Volčji Potok je potekal drugi festival Gibanja Svoboda (GS), ki je združil člane in podpornike največje vladne stranke v Sloveniji. Dogodek, ki poteka leto pred parlamentarnimi volitvami, je bil priložnost za pregled dosedanjega dela vladne koalicije ter predstavitev programskih izhodišč in političnih zavezništev za prihodnje obdobje.

Gibanje Svoboda v predvolilno leto stopa tudi z novo podobo in sloganom Svoboda naprej ter novim generalnim sekretarjem, dosedanjim predsednikom podmladka stranke Matejem Grahom. 

Slavnostni govornik festivala je bil dr. Robert Golob, predsednik stranke Gibanje Svoboda in predsednik vlade, ki je v svojem nagovoru poudaril pomen enotnosti in trdega dela v prihodnjih mesecih. Izpostavil je, da mora koalicija s svojim delovanjem prepričati državljane, da se množično udeležijo volitev in podprejo nadaljevanje trenutne politične usmeritve.

Na dogodku so zbrane nagovorili tudi podpredsednika stranke in vlade Matej Arčon ter Klemen Boštjančič, pa tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Med govorci je bil tudi podpredsednik evropske stranke liberalcev Alde Malik Azmani, kar kaže na krepitev mednarodnih povezav Gibanja Svoboda.

Festival je bil priložnost za razpravo o prihodnjih izzivih, vključno z državnozborskimi in lokalnimi volitvami, ki bodo politično dogajanje v Sloveniji zaznamovale v naslednjem letu. Poleg političnih razprav je dogodek ponudil tudi priložnost za druženje članov in simpatizerjev stranke, ki so se zbrali v prijetnem okolju Arboretuma Volčji Potok.

VIDEO - Prihod in govor dr. Roberta Goloba

Festival je tako postregel z vpogledom v prihodnost Gibanja Svoboda ter nakazal smernice, ki jih bo stranka zasledovala v prihajajočem volilnem letu. Organizatorji so poudarili, da je dogodek pomemben korak k mobilizaciji volivcev in utrjevanju političnih zavezništev, ki bodo ključna za uspeh na prihodnjih volitvah.

Vir: GS

 

Balladero izdal novi singel LASTOVKE

Pomlad je čas, ko se vračajo lastovke in tudi nova glasba dobrega znanca slovenskih radijskih postaj in odrov. Balladero je prekmurski klavirski kantavtor, ki po treh albumih in lanski nagradi MMS Bodočnost na 43. festivalu Melodije morja in sonca nadaljuje z ustvarjanjem.  Nova, po vrsti že 35. Balladerova studijska skladba z naslovom Lastovke, tokrat prinaša duet z izjemno prekmursko pevko Sašo Brezovšek, s katero sta lani nastopila tudi v okviru Osrednje proslave ob 105. obletnici priključitve prekmurskih Slovencev k matični domovini.

Po odličnih odzivih sta sklenila sodelovanje nadaljevati in rodila se je prav posebna skladba »s prekmursko dušo«, ki je srčni poklon in posvetilo tako rodni grudi kot tudi vsem, ki so jo zaradi takih ali drugačnih razlogov bili primorani zapustiti. Balada v Balladerovem že prepoznavnem stilu, ki pa je obenem »gastarbajterska himna«, saj je njen osrednji motiv prav ljubeče hrepenenje po vrnitvi in ljubezen do doma. Vrnitev pa ni zgolj vsebinska, ampak tudi glasovna, saj v refrenu oba glasova in pevca zazvenita v svojih domačih narečjih.

Balladero, ki prihaja s Cankove na Goričkem in Saša, ki je doma iz ravenskih Črenšovec, sta sicer oba prekmurska »izseljenca«. Prvi že dve desetletji večino časa preživi v prestolnici, Saša pa v Salzburgu, kjer ob odrskih nastopih deluje tudi kot učiteljica petja. Videospot, ki spremlja skladbo, je bil posnet na Goričkem, ki je bilo v 60-ih in 70-ih letih prejšnjega stoletja eno od osrednjih odhajališč delavcev, ki so v tujini, predvsem v Nemčiji iskali delo in boljše življenje. Veliko zdomcev se zdaj v te kraje tudi (stalno) vrača. 

Eden izmed njih je tudi lastnik Yugo avtomobila, ki se skupaj z družinsko domačijo pojavi v videospotu.

VIDEO - BALLADERO & SAŠA BREZOVŠEK - LASTOVKE (official video)    

Pristne lokacije in Goričko pokrajino je v objektiv ujel magistrski študent kamere na AGRFT Jaka Žilavec Šter, v sodelovanju s študentko kamere AGRFT Katjušo Peterka ter izkušenim videastom Matejem Grginičem. Igrano zgodbo z melanholijo in nostalgičnim pridihom dveh s pomočjo t.i. »švercerja« v tujino odhajajočih Prekmurcev, ki se vsak po svoje poslavljata od doma in domačih krajev, spremljajo tudi studijski posnetki snemanja skladbe za intimen portret zdomske tematike in obeh izvajalcev.    

V instrumentalno mehki, organski, okrog koncertnega klavirja in obeh vokalov osredotočeni skladbi (studijsko snemanje je potekalo v studiih Pianoroom in Penrose), se jima je pridružil še izvrstni mednarodno delujoči pomurski akademski glasbenik, harmonikar Amadej Herzog. Za celotno glasbeno podobo skladbe pa je znova poskrbel vsem dobro znani kitarski virtouz in producent Peter Dekleva, s katerim Balladero redno sodeluje. Tudi pri lanskem odmevnem singlu Kantina, okoli katerega je Balladero sestavil tudi novo zasedbo Specialisti, v kateri sta ob Amadeju in Petru še odlična Goran Sarjaš na basu in Pavel Čebašek na bobnih.

Novi singel nadaljuje zaenkrat še odprto pot proti četrtemu albumu, ki bo predvidoma nared v začetku naslednjega leta. Medtem iz radijskih valov odmevajo zdaj poslušalkam in poslušalcem že dobro znane skladbe kot so Zlati časi, Toplo, Potujem, Najina, Glej me sanjam, Verjet in druge.

Predsednica republike na slovesnosti ob 660-letnici Novega mesta

Novo mesto, 15. 5. 2025 - Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar se je udeležila slovesnosti ob 660. obletnici ustanovitve Novega mesta, ki je potekala v dvorani tamkajšnjega Olimpijskega centra. Ob visokem jubileju je Novomeščankam in Novomeščanom čestitala ter izpostavila pomen mesta kot sodobnega regionalnega središča, ki besedo »novo« udejanja skozi gospodarski, znanstveni, kulturni in infrastrukturni razvoj.

V svojem nagovoru je predsednica poudarila, da se Novo mesto ponaša z eno najvišjih stopenj kakovosti življenja v državi, za kar imajo zasluge uspešna podjetja, izvozno usmerjeno gospodarstvo ter številne kulturne in izobraževalne ustanove. Posebej je opozorila na pomen hitrejšega napredovanja pri izgradnji tretje razvojne osi, saj bi sodobna prometna povezava dodatno okrepila razvojni potencial regije in izboljšala vsakdan prebivalcev jugovzhodne Slovenije.

»Uspešen gospodarski razvoj, posluh za potrebe občanov ter spoštovanje okoljskih standardov so temeljni pogoji za preudarno, policentrično in pravično prihodnost – tudi za naslednje generacije,« je dejala predsednica.

Ob tem je izpostavila pomen vlaganj v znanje in izobraževanje kot ključnega dejavnika za trajnostni razvoj: »Izobrazba ni le sredstvo za gospodarski uspeh, temveč tudi temelj za družbeno zavest, vrednote in kritično razmišljanje,« je poudarila.

Predsednica republike je ob jubileju mestu zaželela, da ostane prostor inovacij, sodelovanja in skupnega napredka.

Govor predsednice Republike Slovenije ob 660. obletnici ustanovitve Novega mesta (DOCX, 187 kB)

Vir: UPRS

25 let Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije VIDEO

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) 12. maja obeležuje 25-letnico delovanja. V četrt stoletja je zbornica opravila pomembno delo pri prenosu znanja v prakso, pri izvedbi ukrepov skupne kmetijske politike ter zastopanju interesov kmetijstva, gozdarstva, ribištva in razvoja podeželja.

V nagovoru je predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek izpostavil: »Pred 25 leti in še desetletje poprej, so naši predhodniki, ki se jim iskreno zahvaljujem, postavili temelje zbornice, ki zgolj z obveznim članstvom zagotavlja reprezentativnost in omogoča izvajanje nalog, ki so nam zaupane. Zato ne moremo razumeti, kako se je že nekajkrat lahkomiselno poskusilo politično poseči v delovanje zbornice in jo oslabiti. Takšen političen način uničevanja zbornice nam grozi tudi danes. Težko je razumeti lahkotnost odločanja o tako pomembni temi, kot je kmetijstvo,« je povedal Podgoršek.

 

Zbornica je zadnji branik slovenskega kmetijstva in lastnikov gozdov. V 25-ih letih je pustila svoj pomemben pečat. V vsakem obdobju je po svojih najboljših močeh branila interese članov.

VIDEO

Pred in po vstopu Slovenije v Evropsko unijo je bila zbornica vedno intenzivno vpeta v pripravo ukrepov skupne kmetijske politike in prek Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS) tudi ključni vezni člen za izvedbo. Ob tem se je tudi intenzivno ukvarjala s predlogi zakonodaje različnih resorjev.

 

»Zbornica bo z vsemi demokratičnimi ukrepi varovala kmete in lastnike gozdov pred dodatnimi finančnimi in birokratskimi bremeni. Med nekaterimi dosežki zbornice v zadnjem obdobju izpostavljam to, da je bil ukinjen obvezni vstop kmetij v knjigovodstvo; zbornica je uspela pripraviti sprejemljivejše biovarnostne ukrepe v živinoreji; skupaj z ekipo na kmetijskem ministrstvu je pripravila za kmete bolj sprejemljive  predloge kmetijsko okoljskih programov ter s svojimi predlogi sodelovala pri gozdno gospodarskih načrtih in pri načrtih za upravljanje z divjadjo in zvermi. Vse to pa zagovarjamo v tesnem sodelovanju z drugimi kmečkimi nevladnimi organizacijami,« je zaključil Podgoršek.

 

Zbornica danes aktivno opozarja kmetijsko ministrstvo naj s spremembo zakonodaje ne poslabša stanja v slovenskem kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu; naj lastniki gozdov, kmetijskih zemljišč in živali ne bodo izključeni iz procesov odločanja; naj politika ne uničuje slovenskega kmeta in hkrati odpira vrata za prodajo pridelkov iz sosednjih držav ter da naj Slovenija zaščiti kmetijska zemljišča pred kakršno koli pozidavo ali drugimi posegi, kot je na primer postavitev sončnih ali vetrnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih.

 

Fundacija Srce Podeželja

Ob jubileju je zbornica v sodelovanju z nekdanjim predsednikom države Borutom Pahorjem ustanovila fundacijo Srce podeželja za pomoči posameznikom in družinam, prizadetim v nesrečah na kmetijah. Ob tem je Borut Pahor povedal: »Fundacija je in bo tu, da priskoči na pomoč v težkih trenutkih. Že en sam dogodek na kmetiji lahko spremeni življenje več generacij, zato si bomo prizadevali, da bo pomoč prišla pravočasno in učinkovito.«

Enkrat premlad, drugič prestar – a vedno živeti polno VIDEO

Ljubljana, 10. 5. 2025 – Se kdaj počutite premlade za resne odločitve ali prestare, da bi razumeli hitri svet okoli sebe? V oddaji OH, TA LETA! na TV Slovenija so tokrat spregovorili o starizmu, ki pogosto deli ljudi na tiste, ki naj bi bili preveč neizkušeni, in tiste, ki naj bi že zamudili čas za spremembe. A resnica je mnogo bolj kompleksna. Skratka zelo zanimiva in poučna oddaja.

V studiu sta socialna psihologinja dr. Mirjana Ule in sociolog dr. Otto Gerdina osvetlila, kako pretirane starostne oznake vplivajo na naše življenje ter zakaj jih moramo preseči. Mladost ne pomeni neizkušenosti, prav tako kot starost ne pomeni neaktivnosti. To so dokazali izjemni sogovorniki, ki kljub letom – naj bodo mlajši ali starejši – živijo polno in ustvarjalno.

Eden takih je Milan Pavliha, ki pri 90 letih z neizmerno energijo kljubuje predsodkom in se bori proti nespoštljivemu odnosu do starejših. Podobno velja za dr. Aleša Breclja, upokojenega kardiovaskularnega kirurga, ki s svojim znanjem prostovoljno pomaga tistim brez zdravstvenega zavarovanja.

Na drugi strani mlajši dokazujejo, da mladost ni sinonim za nepremišljenost. Jože Drabik Jug, človek številnih talentov in zmagovalec kviza Joker, zna v vsakem dnevu poiskati zanimiv izziv, ne glede na starost. Enako velja za Ano Pleško, ki s socialnim podjetjem Simbioza dokazuje, da nikoli nisi prestar, da se česa novega naučiš, niti premlad, da prisluhneš izkušnjam starejših.

Medgeneracijsko sodelovanje je več kot le prijetna izmenjava znanja – je naložba v bolj povezano družbo. Starejši s svojo modrostjo in življenjskimi izkušnjami lahko mladim ponudijo dragocene vpoglede, medtem ko mladi s svojo inovativnostjo in energijo starejšim pomagajo ostati aktivni in v koraku s časom. Ta preplet znanja in svežih idej ne obogati le posameznikov, temveč celotno skupnost.

Ko generacije stopijo skupaj, se brišejo meje nevednosti in nesporazumov. Vsak ima nekaj, kar lahko prispeva, vsak ima nekaj, kar se lahko nauči. Ključno sporočilo oddaje: življenje ni številka – je skupna zgodba.

VIDEO

Predsednica Nataša Pirc Musar je borcem NOB podelila Zlati red za zasluge. VIDEO

Ljubljana, 8. 5. 2025 - Predsednica republike je sprejela udeležence narodnoosvobodilnega boja in Zvezi borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije podelila zlati red za zasluge  in ob tem poudarila: "Posebej me veseli, da sem lahko vročila zlati red za zasluge ob prisotnosti partizank in partizanov, ki so postavili temelje vrednotam, ki jih danes ohranja ZZB NOB Slovenije"

V teh dneh mineva 80 let od konca druge svetovne vojne. Prav 8. maja 1945 je bila razglašena kapitulacija nacistične Nemčije. V spomin na ta prelomni dogodek je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar v Predsedniško palačo povabila partizanke in partizane, ki so sodelovali v boju za svobodo, mir in boljšo prihodnost slovenskega naroda. V znak spoštovanja in zahvale jim je podelila Predsedničin spominski kovanec za njihov neprecenljiv prispevek v boju za svobodo in obrambo domovine ter poudarila, da brez njihovega poguma in vztrajnosti ne bi bilo slovenskega jezika ne Slovenije, kot jo poznamo danes, pa tudi ne svobodomiselnih in razmišljujočih mlajših generacij, ki lahko z upanjem zrejo v prihodnost.

Za izjemne zasluge pri ohranjanju zgodovinskega spomina, za odpor in obstoj slovenskega naroda ter za dolgoletno skrb za vrednote boja proti fašizmu in nacizmu, solidarnosti, domoljubja in miru, pa je predsednica republike Zvezi borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije podelila zlati red za zasluge. Ob tem je izpostavila pomen osebne prisotnosti srčnih in pogumnih posameznic in posameznikov, ki je te vrednote utemeljila, in dejala, da jo posebej veseli, da je odlikovanje lahko izročila v njihovi družbi. "Posebej me veseli, da to odlikovanje lahko izročim ob prisotnosti vas, spoštovane partizanke in partizani, ki ste postavili temelje vrednotam, ki jih danes ohranja Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije.

V govoru je predsednica poudarila: "Ni višjega in žlahtnejšega poslanstva v življenju posameznika in skupnosti, kot je boj za sočloveka, za šibkejše, za svobodo, za pravice in za domovino. Slovenci smo stoletja živeli brez lastne države, razdrobljeni v različne upravne in politične tvorbe, na prepihu zgodovine in pogosto prepuščeni odločitvam velikih sil. V obdobju med obema vojnama je bil slovenski narod izpostavljen asimilacijskim, kulturnim, političnim in socialnim pritiskom ter nasilju tedanjih avstrijskih, italijanskih in madžarskih oblasti. A ni se vdal – ne takrat in ne kasneje."

Ob tem je opozorila tudi na temnejša poglavja naše zgodovine: "Ob izpričani veličini zgodovinskega boja Slovencev proti okupatorju ne smemo prezreti bolečih poglavij – povojnih pobojev, ki so bili zločin, in političnih zablod. Resnično si želim, da bi 80 let po koncu druge svetovne vojne zmogli spoštljivo, dostojno in pietetno obravnavo vseh žrtev ter pomiritev naroda kot celote. Kljub tragičnim dogodkom tistega obdobja pa ne smemo pozabiti, da smo zaradi odpora in narodnoosvobodilnega boja obstali kot narod – in da smo tudi zato kasneje lahko stopili na pot lastne državnosti."

Predsednica je ob koncu še opozorila, da "se kot človeštvo od teh tragičnih izkušenj še nismo dovolj naučili. Pozivi kot so 'nikoli več' in 'naj ne bo nikoli pozabljeno' ne smejo utihniti, temveč nam morajo vedno znova odzvanjati v mislih. Zato je ključno, da ohranjamo spomin na vrednote boja proti fašizmu in nacizmu ter pomen solidarnosti, domoljubja in miru prenašamo na mlade generacije."

Govor predsednice republike na slovesnosti ob 80. letnici konca druge svetovne vojne (DOCX, 187 kB

Utemeljitev odlikovanja ZZB NOB SLOVENIJE (DOCX, 18 kB)

Foto: STA/Boštjan Podlogar
Video: TV Medvode

VIDEO - Osrednji del slovesnosti, na kateri je Nataša Pirc Musar, predsednica RS, podelila Zlati red za zasluge Zvezi borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije. TV Medvode

Poslanica predsednice RS Nataše Pirc Musar ob prazniku dela

Spoštovane državljanke in spoštovani državljani,

drage delavke in dragi delavci.

 

Praznik dela nas vsako leto znova spomni, kako pomembna sta človeško dostojanstvo in pošteno delo. Spomni nas, da pravice delavcev niso samoumevne, temveč sad dolgoletnih bojev, solidarnosti in poguma generacij, ki so verjele, da ima vsak človek pravico do varne zaposlitve, pravičnega plačila in spoštovanja.

Danes, ko se svet dela spreminja hitreje kot kadar koli prej – zaradi tehnologije, demografskih premikov in podnebnih izzivov – moramo v središče znova postaviti človeka. Delavec ni strošek, temveč srce vsakega uspešnega podjetja, vsake zdrave družbe. Delo mora ostati vrednota, ne breme. Vrednota, ki omogoča osebno rast, gospodarski razvoj in družbeno pravičnost.

Ob tem prazniku želim posebej poudariti pomen spoštovanja vseh oblik dela, od tistih v pisarnah, do tistih v tovarnah, na poljih, v bolnišnicah, šolah, domovih za starejše. Vsako delo šteje. Vsak človek šteje.

V času nesmiselnih gospodarskih obračunavanj med državami je naloga politike, da ne pozabi na temeljne vrednote solidarnosti, enakosti in pravičnosti. Še zlasti moramo pozornost namenjati mladim, ki vstopajo na trg dela, tistim, ki opravljajo prekarna dela, in vsem, ki so se zaradi različnih okoliščin znašli na robu družbe.

Ob prazniku dela čestitam in izrekam globoko spoštovanje vsem delavkam in delavcem. Zahvaljujem se sindikatom in civilni družbi za njihovo pomembno vlogo pri zaščiti delavskih pravic ter vsem delodajalcem, ki vidijo delavca kot človeka in največjo dodano vrednost. Skupaj gradimo pravičnejšo in bolj vključujočo družbo.

Naj bo 1. maj praznik ponosa in praznik hvaležnosti. Iskrene čestitke!