Dom starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik je v začetku maja gostil učence 8. in 9. razreda Osnovne šole Lila Ljubljana. 6. in 7. maja so učenci v okviru socialnega projekta služenja družbi obiskali enoto Bokalce, 8. maja pa enoto Kolezija. Ustvarjalno, empatično ter srčno dogajanje je med obema generacijama pustilo nepozaben pečat.
Osnovna Šola Lila je javno/zasebna
šola, ki deluje po načelih vzgoje za življenje.
Program šole je zasnovan na način upoštevanja posameznikovih potreb, otroke
učijo umetnosti življenja in sodelovanja. Učitelji pomagajo učencem razvijati
umirjenost, notranje veselje in sočutje do drugih.
Šola omogoča učencem odkrivati sebe in svet, razvijati svoje notranje
potenciale. V vseh teh življenjskih veščinah so se imeli učenci možnost
preizkusiti v srečanjih s stanovalci doma starejših.
Medgeneracijskemu sodelovanju v
Domu starejših občanov Ljubljana Vič – Rudnik v zadnjih letih namenjamo veliko
pozornosti. Vemo, da so stanovalci Doma vir neprecenljivih izkušenj in znanj,
zato je prav, da se vsa ta modrost prenaša na mlajše generacije. Povezovanje
več generacij je tudi eden izmed ciljev socialnega projekta služenja družbi, ki
ga izvajajo na Osnovni šoli Lila iz Ljubljane. V preteklost so učenci v okviru
tega projekta pomagali v eni izmed lokalnih šol na Zanzibarju. Te izkušnje se
učenci radi spominjajo, vendar pa se nepozabni spomini lahko rojevajo tudi v
neposrednem lokalnem okolju.
Dom je naklonjen sodelovanju z
lokalno skupnostjo, zato smo se obe ustanovi povezali in soustvarili nepozabna
srečanja, ki so bila prežeta z ustvarjalnimi delavnicami, športnimi in bralnimi
aktivnostmi, ostalo pa je še dovolj časa za pripoved življenjskih zgodb,
pripetljajev in šal, ki so obraze navdihnile z nasmehi.
Kreativne delavnice so potekale v
sproščenem vzdušju. Medtem, ko so roke ustvarjale, so pogovori spontano tekli –
stanovalci Doma so se v spominih vračali v čas, ko so »gulili šolske klopi", učenci pa so delili
utrinke iz sodobnega šolskega življenja.
Na športnih aktivnostih, ki so
bile prilagojene spretnostim stanovalcev, so se stanovalci in učenci pomirili v
igrah z baloni in se razgibali v drugih gibalnih aktivnostih. Stanovalci so
bili še posebej navdušeni nad igranjem družabnih iger. Iz pogovora je bilo
razbrati, da so si stanovalci Doma v mladosti znali vzeti čas za skupno
preživljanje časa, druženje, petje in pogovor, danes pa so, zlasti mlajšo
generacijo, sodobna tehnologija in socialna omrežja precej odtujili.
Druženje med generacijami ni le
aktivno preživljanje časa ob različnih aktivnostih – je most med dvema
svetovoma, ki si imata veliko izmenjati, je zavedanje, da je za sobivanje
potrebno medsebojno razumevanje in spoštovanje. Kljub temu, da je bilo to prvo
sodelovanje obeh ustanov, je prijetna izkušnja rodila idejo o povezovanju tudi
v prihodnje.
Miha Papež