Še teden
dni je do sobote, 5. julija, ko bodo spet zazvenele kose v dolini Snoviški.
Dobimo se ob šestih zjutraj na ploščadi pred Termami Snovik in pokosili. Brez
skrbi, vse bo končano že do devetih zjutraj, tako da boste ravno prav nared za
odprtje bazenov in se boste lahko iz vodne perspektive naužili zasluženega
zadoščenja ob pogledu na svoje delo, ob vonju sveže pokošene trave ...
Ta
prireditev ni samo etnološki zgodovinski prikaz stare košnje, je tudi opomin,
da če hočemo svojim otrokom zagotoviti neko trajnostno prihodnost, moramo
nehati misliti na električne in bencinske kosilnice, vso plastiko in
onesnaženje, ki ga povzročajo že samo da se jih izdela, kaj šele, da
obratujejo. Tudi vse bolj popularne robotske kosilnice so lepa potuha za
lenuke, zakaj pa ne, ampak vprašajte se, kakšno uslugo ste s tem naredili
zanamcem. Reševanje tega planeta ne moremo več prelagati na roke neke naslednje
generacije, ampak moramo znati prijeti bika za roge in sami pokositi tisti
travnik.
To pa še ni
vse. To jutro bo na terasi pred vhodom v Terme Snovik razstavljena tudi trojka
mehanskih figur, delo kamniškega inovatorja Jožefa Ajdovca iz Oševka. Videli
boste lahko palčka, ki klepljeta in brusita svoji kosi, tretji pa kosi travo.
Pridite
torej v soboto, 5. julija, ob šestih zjutraj v Snovik, prepustite se zvokom
včerajšnjega dne in jih ponesite naprej, v prihodnost, ko boste to veščino
učili svoje otroke.
Edino
opravičilo je, če imate kakšno becko in jo spustite na svoj travnik - to je
edina trajnostna avtomatska kosilnica.
V osrčju neokrnjene narave, le streljaj od Kamnika, se
razprostirajo Terme Snovik – oaza miru, kjer se prepletata zdravilna moč
termalne vode in osvežujoč gorski zrak. Letošnje poletje prinaša še posebej
bogat program Snoviško poletje, ki vabi vse generacije k doživetjem, ki
krepijo telo, um in duha. S pomočjo več kot 400 skrbno zasnovanih aktivnosti,
Terme Snovik obljubljajo nepozaben oddih, poln sprostitve, gibanja in
povezovanja z naravo.
Poletni program je ustvarjen za tiste, ki iščejo popoln
odklop. Vsak dan lahko uživate v poživljajoči vodni telovadbi, se
prepustite blagodejnim Kneippovim vodnim oblivom ali se podate na
bosonogo pot, ki prebuja čute. Otroci se bodo razveselili ustvarjalnih
delavnic, mini disca, zabavne joge in Zumbe Kids, večeri pa so rezervirani za
čarobno nočno kopanje, ki poteka vsako sredo, petek in soboto do 22.
ure.
Poseben poudarek letošnjega poletja so Kneippova
doživetja, ki poudarjajo zdrav življenjski slog in notranje ravnovesje.
Podajte se na družinske bosonoge pohode, poiščite mir v gozdnih meditacijah ali
se prepustite certificiranemu premium doživetju, ki temelji na petih stebrih
Kneippove filozofije.
VIDEO
Vrhunec poletja bosta dva tradicionalna festivala, ki
obljubljata pravo praznovanje lokalnih dobrot in družinske zabave. Prvi bo Postrvijada
19. julija 2025, kjer bo v ospredju slastna tuhinjska postrv, lokalna
specialiteta, ki bo zagotovo navdušila vse gurmane. Drugi pa bo Snovičkov
družinski festival 2. avgusta 2025, posvečen najmlajšim in celotni družini,
kjer bo palček Snoviček poskrbel za nepozabne dogodivščine.
Večeri v Snoviku so prežeti s posebnim vzdušjem.
Predstavljajte si piknik kino pod zvezdami, melodične glasbene večere na
terasi, skrivnostne pohode z baklami do izvira termalne vode in zabavne
marshmallow partyje, ki ustvarjajo sproščeno in družabno vzdušje.
Za tiste, ki prisegajo na aktivno preživljanje časa, so na
voljo fitnes v naravi, vadba Šole zdravja, slikovite pohodniške in kolesarske
poti ter možnost najema e-koles za raziskovanje okolice. Kulinarika je prav
tako pomemben del snoviškega doživetja, saj Restavracija Potočka vabi na slovenske
večere z domačimi jedmi in glasbo, ki prebudijo okuse in duha.
Termalna voda v Termah Snovik, bogata s kalcijem, kalijem,
magnezijem in drugimi minerali, blagodejno vpliva na telo in duha. V kombinaciji
s čistim gorskim zrakom in spokojnostjo okoliških gozdov, Terme Snovik
predstavljajo idealno zatočišče za vse, ki si želijo sprostitve, gibanja,
povezovanja z naravo in notranje rasti. Snoviško poletje vas vabi, da si
vzamete čas zase in odkrijete vitalnost v objemu Kamniško-Savinjskih Alp.
Od pametne ure pričakujemo veliko več kot zgolj napravo, ki
prikazuje obvestila na zapestju. Želimo si intuitiven dizajn, vzdržljivost in
brezhibno nošenje …
Huawei Watch Fit 3 je razkrila nova obzorja z nadgradnjo
pravokotnega ohišja predhodnic v elegantnega kvadratnega, ki prinaša novo raven
vsestranskosti. Drzne pravokotno oblikovane robove dopolnjujejo zaobljeni
vogali in barvita krona, ki izboljšuje enostavnost uporabe in hkrati izraža
mladostno drznost in slog. Na postavljenih temeljih so letos zasnovali serijo
izjemno tankih in neverjetno lahkih pametnih ur za aktivne, iz vrhunskih
materialov, Huawei Watch Fit 4, ki združujejo vrhunski dizajn z obrtniško
spretnostjo izdelave.
Modna ura, ki podpira vaše aktivnosti
Pametne ure serije Huawei Watch Fit 4 z
združevanjem sloga, inovativnosti in zmogljivosti odpirajo vrata v novo ero
nosljivih tehnologij. Modni element je izražen v modnem videzu nadvse lahkega
ohišja tankega profila in inovativnosti v intuitivni izkušnji rabe. Obenem
navdušujejo z izjemnim 1,82-palčnim (36-milimetrskim) zaslonom AMOLED, ki s kar
347 slikovnimi točkami na palec in svetilnostjo do 2000 kandel poskrbi za
izjemno jasne, žive in podrobne prikaze.
Še korak dlje gre Huawei Watch Fit 4
Pro. S svetilnostjo 3000 kandel zagotavlja vizualno privlačno
izkušnjo v visoki ločljivosti, ki blesti tudi v močni sončni svetlobi. Zaradi
tega ni zgolj tehnološki pripomoček, temveč modna izjava sodobnega, aktivnega
življenjskega sloga. Združuje zmogljivost, eleganco in osebni slog.
Če si Fit skoči na kolo
Ta konec tedna se je uspešni zaključil tudi deveti maraton
Franja, kjer so se kolesarji pomerili v več različnih kategorijah. Zmago
najprestižnejše 156 kilometrske dirke je odnesel Italijan, razdaljo pa je
prevozil v dobrih treh urah in pol. Maraton Franja velja za kolesarski praznik,
na najdaljšo preizkušnjo pa se je podalo 1335 kolesarjev, na malo 97
kilometrskego pa nekaj manj kot 1900. Skupaj je na vseh dirkah tekmovalo 6238
kolesarjev, ki pa so si lahko od blizu ogledali tudi najnovejše pametne ure
znamke Huawei. No, in tu tiči odgovor na vprašanje iz naslova.
Lahkotnost in neprimerljivo udobje
Zmogljivosti nikdar ne smejo biti žrtvovane zaradi udobja.
Huawei Watch Fit 4 tehta le 27 gramov in je s svojimi 9,5 milimetra izredno
tanka, kar pomeni, da se brez težav prilagaja vašim vsakodnevnim gibanjem.
Zasnovana je tako, da sledi vašemu tempu tudi v najbolj napornih trenutkih. Za
tiste, ki si želijo več moči brez kompromisov pri udobju, model Huawei Watch
Fit 4 Pro nudi dodatno zmogljivost, hkrati pa ohranja peresno lahko
konstrukcijo s težo le 30,4 grama in izjemno tankim profilom, debelim le 9,3
milimetra.
Kljub izredno lahki in tanki zasnovi pametna ura navdušuje
tudi z dolgo življenjsko dobo baterije. Pri običajni uporabi deluje do 7 dni,
pri manj intenzivni uporabi celo do 10 dni. Poleg tega se Huawei Watch Fit 4
popolnoma napolni v le 75 minutah, medtem ko se različica Pro napolni še
hitreje, v samo 60 minutah. To povečuje udobje in zmanjšuje skrbi zaradi
izpraznitve baterije v najmanj primernem trenutku.
Ultra tanka oblika teh naprav zagotavlja popolno ravnovesje
med stilom in funkcionalnostjo. Tako se boste vedno počutili udobno in
samozavestno, ne glede na to, kam vas popelje vaša naslednja pustolovščina. Naj
gre za pohodništvo po najvišjih vrhovih ali tek po zahtevnih terenih.
Narejena za vsakodnevne zahteve
Ko ste nenehno v gibanju, je pomembno imeti sopotnico, ki
lahko sledi tempu vašega življenja. Vsaka pustolovščina, vadba ali
nepredvidljiv trenutek zahteva pametno uro, ki je kos fizičnim izzivom vašega
aktivnega življenjskega sloga.
Huawei Watch Fit 4 Pro je zasnovana z uporabo visokozmogljivih
materialov, ki zagotavljajo odlično zaščito in vzdržljivost tudi v
najzahtevnejših razmerah. Srce tega je safirno steklo, ki je izjemno odporno na
praske in odrgnine, zato tudi po dolgotrajni uporabi ohranja brezhiben videz.
Ohišje je izdelano iz letalske aluminijeve zlitine, ki združuje nizko težo z
visoko odpornostjo proti udarcem in padcem. Dodatna plast iz elegantne titanove
zlitine pa nudi še dodatno trdnost in sofisticiran videz, ki ohranja čisto,
moderno obliko.
Takšna zasnova izboljša funkcionalnost med športnimi in
vadbenimi dejavnostmi in pametno uro dvigne tudi na raven brezkompromisne
zanesljivosti in prestižne izdelave. Ne glede na to, ali ste na golf igrišču,
merite nadmorsko višino ali opravljate vsakodnevna opravila, pametne ure serije
Huawei Watch Fit 4 združujejo vrhunsko zmogljivost in popolno pripravljenost na
vsakdanje izzive.
Pametna ura, ki raste z vami
Vsaka krivina, vsak material in vsak detajl v zasnovi serije
Huawei Watch Fit 4 je rezultat premišljene oblikovalske filozofije. Cilj?
Ustvariti pametno uro, ki dosega popolno ravnovesje med zanesljivostjo, udobjem
in stilom, zaradi česar je idealna spremljevalka tako za vsakodnevno rabo kot
za najbolj aktivne življenjske trenutke.
Upajte si razvijati. Upajte si biti aktivni. Preverite še
druge novosti. Na primer pametno uro Watch 5,
ki je še bolj usmerjena v nadzor zdravja in brezžične slušalke FreeBuds 6. Za nove ure
je značilna še brezhibna povezava s pametnim telefonom s sistemom Android
ali iOS. Ob nakupu pa boste lahko tri mesece brezplačno uporabljali
storitev Huawei Health+.
Priljubljena
mezzosopranistka Manca Izmajlova, ki zadnjih pet let z družino živi v Celovcu,
ima za sabo ustvarjalno pomlad, polno novih, drznih korakov in tudi nežnih
osebnih trenutkov. Konec aprila je družina praznovala drugi rojstni dan
najmlajše hčerke Lili - Sophie. Prelomnica je naši glasbeni umetnici dodala še
več ustvarjalne energije in navdiha. Zadnje materinstvo ji je, kot pravi sama,
dobesedno "razpelo krila".
Ob številnih koncertih, delavnicah za povrnitev polnega diha
in predstavitvah njene že dvakrat ponatisnjene knjige Vdihni življenje
s polnimi pljuči, je Manca letos pogumno zakorakala tudi v svet mode – in
to z vsem srcem. Sodelovala je z nagrajeno oblikovalko Julio Kajo Hrovat (JKH
Collection), ki ustvarjalne ideje črpa iz dediščine slovenskih motivov. Gre za
skorajda popolno povezavo z Manco, ki slovensko glasbo že vrsto let predstavlja
po svetu.
Njuno umetniško zavezništvo je bilo prvič javno
predstavljeno na otvoritvi razstave Moda in glasba v
Mariborskem muzeju, kjer sta s svojo zgodbo in »sliko« navdušili obiskovalce.
Kot pravita, je to šele začetek zanimivih skupnih zgodb, ki jih načrtujeta za
prihodnje mesece.
V prenovljeni modni podobi je Manca zablestela tudi na
pomladnem dogodku Pentlja Concept Store v Ljubljani. V
kreacijah modne hiše Pentlja in oblikovalca Roka Čibeja je
zapela pesmi iz svojega novega koncertnega projekta DIVE!, ki ga bo
poleti in jeseni predstavila občinstvu v Sloveniji in Avstriji.
Nedavno pa je bila del modne revije v avstrijskem Veldnu,
kjer je sodelovala s priznano kreatorko Gino Drewes. Manca ni le
suvereno zakorakala po modni pisti med profesionalnimi manekenkami, temveč je
večer zaključila z ganljivim glasbenim presenečenjem – obhod po pisti je
sklenila z mikrofonom v roki in pesmijo, ki je požela velik aplavz.
Umetniški utrip pa Manca dviguje tudi mednarodno. Te dni je
z možem, violinistom Benjaminom Izmajlovim v Ankari, kjer sta
navdušila s koncertom s priznanim turškim pianistom Gökhanom Aybulusom,
čaka pa ju še mojstrski tečaj na tamkajšnji glasbeni
akademiji.
Poletje in jesen pa bosta v znamenju koncertnih večerov v
Sloveniji in Avstriji – datume in kraje nastopov Manca objavlja na prenovljeni
spletni strani: www.mancaizmajlova.com
Tudi njena priljubljena radijska oddaja Glasbeno
popotovanje z Manco Izmajlovo, ki jo ustvarja za slovenski program ORF,
se bo po poletju nadaljevala. Zadnja pred počitnicami bo na sporedu 25.
junija ob 21.07 – pravi trenutek za praznično slavje, pomiritev,
navdih in dober glasbeni večer.
V soboto, 21. junija 2025, je v Ljubljani potekal že 14.
tradicionalni pohod v spomin na nad Ljubljano sestreljenega pilota helikopterja
JA Gazela Tonija Mrlaka, ki je v osamosvojitveni vojni 27. junija 1991 izgubil
življenje med opravljanjem dolžnosti. Dogodek, ki se ga že tradicionalno udeležujejo
člani veteranskih organizacij in domoljubnih organizacij iz različnih
krajev Slovenije ter sorodniki in
prijatelji Tonija Mrlaka, je bil tudi tokrat posvečen ohranjanju spomina na
pogumne posameznike, ki so ključno prispevali k samostojnosti države.
Organizirali so ga Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ljubljana, Policijsko
veteransko društvo Sever Ljubljana in Mestna občina Ljubljana.
Ob 9. uri so se pohodniki zbralipri pomniku braniteljem Ljubljane leta 1991 na
Trgu mladinskih delovnih brigad v Ljubljani, kjer je bil pričetek pohoda.
Pohodnike je pot vodila po Prešernovi cesti in nato preko Tivolija in
Cankarjevega vrha do spomenika Toniju Mrlaku v Rožni dolini, kjer je bil
zaključek pohoda in kjer se je ob 11. uri s polaganjem vencev pričela spominska
slovesnost, ki je potekala v spoštljivem in čustvenem vzdušju.
Venec je položila tudi predsednica Državnega zbora Republike Slovenije, mag. UrškaKlakočar Zupančič, ki je bila tudi slavnostna govornica. V svojem govoru je osvetlila zgodovinsko resnico o žalostnem dogodku, ki je bil v preteklosti nemalokdaj že zlorabljen v politične namene. Poudarila je pomen zgodovinskega spomina in poguma posameznikov, kot je bil Mrlak, ki je res pilotiral helikopter jugoslovanske armade, ki pa je bil neoborožen in v dogovorjenem prebegu na našo stran. »Toni Mrlak je bil človek, ki je verjel v Slovenijo, v pravico naroda do samoodločbe in v dolžnost, da se zoperstavimo zlu, kadarkoli se pojavi«, je dejala predsednica Klakočar Zupančič.
Ob tem je opozorila tudi na aktualne družbene izzive in
pomen ohranjanja vrednot, kot so solidarnost, svoboda in sočutje. »Danes, ko se
znova soočamo z nestrpnostjo in poskusi razdvajanja družbe, je še toliko
pomembneje, da se spominjamo tistih, ki so za našo prihodnost dali največ, to
je svoja življenja«, je dodala.
Zbrane sta nagovorila tudi Dušan Presetnik, predsednik OZVVS
Ljubljana in mag. Darko Repenšek, predsednik PVD Sever Ljubljana.
Pri slovesnosti so ob
gardistih slovenske vojske sodelovali kvartet trobil Policijskega orkestra,
recitatorka Tjaša Jeraj in Peter Teichmeister, kot moderator.
Pohod v spomin Toniju Mrlaku ostaja pomemben simbol narodne
zavesti in opomin, da svoboda ni samoumevna. Organizatorji so izrazili
zadovoljstvo nad številčno udeležbo in napovedali, da bo tradicija pohoda
živela tudi v prihodnje.
Ljubljana, 16. junij 2025 – Huawei je v prvem
četrtletju letošnjega leta dosegel izjemen uspeh, saj je po podatkih
raziskovalnega podjetja IDC zasedel prvo mesto na globalnem trgu pametnih ur.
Podjetje je hkrati ohranilo trdno rast in vodilni položaj po obsegu prodaje na
domačem, kitajskem trgu. Pomemben mejnik je tudi dosežena dobava več kot 200
milijonov nosljivih naprav do 5. junija 2025.
Raznolika ponudba za sodoben življenjski slog
Uspeh podjetja temelji na široki paleti nosljivih naprav, ki
združujejo sodobno oblikovanje, celovite športne in zdravstvene funkcije ter
učinkovito uporabniško izkušnjo. Huawei je razvil pet serij izdelkov, ki
pokrivajo raznolike potrebe uporabnikov. Novo predstavljena serija Huawei
Watch 5 ponuja izboljšano inteligenco, učinkovitost in udobje z inovativno
tehnologijo X-TAP z več tipali. Serija Huawei Watch Fit 4 s svojim
vitkim dizajnom in obsežnimi športnimi funkcijami izpolnjuje potrebe po lahkih
nosljivih napravah. Za tiste, ki iščejo izjemno življenjsko dobo baterije in
profesionalne funkcije, je na voljo serija Huawei Watch GT 5. Serija Huawei
Watch Ultimate je zasnovana za ekstremne izzive, saj ponuja robustno
konstrukcijo, napredne športne načine, profesionalno potapljanje do globine 100
metrov in napreden način spremljanja golfa. Pomemben preboj predstavlja tudi
serija Huawei Watch D, ki z manšetnim merilnikom na zapestju in
revolucionarno 24-urnim dinamičnim merjenjem krvnega tlaka pomaga pri
obvladovanju hipertenzije. Na Kitajskem je pridobila certifikat za medicinsko
napravo razreda II in je vključena v »Kitajske smernice za preprečevanje in
zdravljenje hipertenzije (revizija 2024)«.
Inovacije in zdravstvene raziskave
Zadovoljstvo uporabnikov na področju upravljanja športnega
zdravja je rezultat nenehnega vlaganja v inovacije. Huawei je ustanovil tri
laboratorije in izkorišča zmogljivosti več deset raziskovalnih inštitutov. Lani
predstavljen sistem TruSense, ki omogoča večjo natančnost in hitrost
merjenja vitalnih znakov, je bil letos nadgrajen z združitvijo sočasnega
merjenja na prstu in zapestju. S tem so število telesnih meritev dvignili na
17, pridobivanje podatkov o nasičenosti kisika v krvi pa je na voljo v le
desetih sekundah. Nosljive naprave Huawei so do sedaj pridobile 7 kitajskih in
13 globalnih certifikatov, ki dokazujejo njihovo primernost v vlogi medicinskih
pripomočkov, ter skoraj tisoč patentov. Huawei aktivno sodeluje z več kot 160
globalnimi strokovnimi institucijami, izvedel je več kot 300 raziskovalnih
projektov na področju zdravja in pritegnil več kot 17 milijonov uporabnikov k
sodelovanju v zdravstvenih raziskavah.
Spodbujanje aktivnega in zdravega življenjskega sloga
Huawei aktivno pomaga uporabnikom po vsem svetu doseči
športni in zdrav življenjski slog. Septembra 2023 so zagnali kampanjo »Osvetli
svoje obroče« (Light Up Your Rings), ki je pritegnila več kot 6 milijonov
posameznikov. Letos pa so uvedli posodobljeno pobudo »Aktivni obroči« (Active
Rings), ki spodbuja k več gibanja. Kampanja že poteka v Nemčiji, Španiji, na
Kitajskem in drugod, postopoma pa se bo širila tudi v Aziji in Pacifiku,
Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v drugih regijah. Vse pametne ure
Huawei se brez težav povežejo s telefoni Android ali iOS. Dodatno je
uporabnikom na voljo tudi tri mesece brezplačne uporabe storitve Huawei
Health+.
Otroci, ki jim pomagamo danes, so jutrišnji odrasli,
voditelji, zaposleni, starši, sodelavci…
Projekt Od Alje do Žana, osredotočen na psihosocialno
pomoč otrokom, ni le pobuda fundacije Nataše Pirc Musar, Ustanove Alma, v
partnerskem sodelovanju z Zvezo Anita Ogulin & ZPM ter Slovensko
filantropijo, temveč je že v pilotnem šolskem letu 2024/25prerasel v prepoznavno gibanje za šole, kjer
vsak otrok, od A do Ž, najde svoj glas, varnost in sprejetost.
Zaključek pilotnega projekta postaja nov začetek, saj projekt
postaja triletni, v katerem bodo udeleženci znanja poglobili, z namero, da se
sodelovanje iz šolskih skupnosti razširi tudi na lokalna okolja. K sodelovanju
se prijavljajo nove šole, ki jih bodo, ob ustreznem financiranju, lahko
vključili v šolskem letu 2026/2027. Končni, ultimativni cilj projekta je s
čuječnostjo in sodelovanjem učiteljev, staršev in otrok zgraditi šolska okolja,
ki bi postala temelji trdnejših skupnosti.
Alarmantna realnost
Podatki o duševnem zdravju naših otrok so vpijoči: v
obdobju od 2008–2015 se je poraba zdravil za duševne in vedenjske motnje pri
mladih do 20 let povečala za 48 %, pri čemer je med mladostniki, starimi 15–19
let, ta porast znašala celo 73 % (vir: analiza NIJZ), 17 % je mladostnikov, ki
razmišljajo o samomoru, 28 % mladih poroča o težavah, kot so nespečnost,
nenehen stres in glavoboli.
Projekt za prihodnost
To so, številke, ki nas morajo skrbeti in zahtevajo
takojšen odziv družbe. Kajti za temi številkami so povsem konkretne zgodbe
otrok, ki potrebujejo našo podporo. »Družba, ki zanemari svoje otroke, si
piše pogubo«, je pretresljiva misel vodje projekta Od Alje do Žana Eme
Rogač Randl. Otroci, ki jih podpiramo in jim pomagamo danes, so namreč
jutrišnji odrasli, na katerih bo stala družba, zaposleni, voditelji, starši,
sodelavci …
Zaključek šolskega leta 2024/25 je bil razlog za srečanje
70 posrednih in neposrednih udeležencev projekta Od Alje do Žana, donatorjev,
učiteljev, ravnateljev in strokovnih sodelavcev. Pilotno so ga izvajali v
desetih osnovnih šolah po vsej Sloveniji pod mentorstvom dr. Anice Mikuš Kos,
in sicer v treh modularnih vikend izobraževanjih za 44 učiteljev, novembra 2024
ter januarja in aprila 2025.
Od spodaj navzgor
»Projekt temelji na opremljanju osnovnošolskih učiteljev z
veščinami za zaščito duševnega zdravja otrok in raste od temeljev navzgor«, je
pojasnila strateška vodja projekta, mednarodno uveljavljena psihiatrinja in
pediatrinja dr. Anica Mikuš Kos. V času študija pedagoški delavci ne
prejmejo dovolj znanja in veščin na tem področju, zato se pri svojem delu z
otroki soočajo z mnogimi izzivi. Projekt
je zasnovan kot podpora učiteljem, ki so vsak dan v stiku z otroki, z namenom,
da znajo pravočasno prepoznati stisko, se nanjo ustrezno odzvati in otroku
pomagati najti pot.
Že v prvem letu je projekt dokazal, da lahko s
pristopom, utemeljenim na psihosocialni podpori, čuječnosti in krepitvi odnosov
znotraj šolske skupnosti, pozitivno vpliva na življenja otrok. Z majhnimi, a
premišljenimi koraki, kot so iskren pogovor, topel objem ali aktivno
poslušanje, lahko gradimo šole, kjer se otroci počutijo videne in slišane. V ospredju
je torej odnos do otrok, do šole, do družbe, ki spreminja stanje, pomirja,
gradi in povezuje. Prav zato projekt Od Alje do Žana ni le strokovni model,
temveč človeška zaveza.
Deset osnovnih šol, deset akcijskih
načrtov
V projektu so sodelovale OŠ Lava iz Celja, OŠ Sladki Vrh, OŠ Olge
Meglič Ptuj, OŠ Loka Črnomelj, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Kolezija Ljubljana, 1.
OŠ Žalec, OŠ Borcev za severno mejo Maribor, OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in
OŠ Livada iz Ljubljane. Vse šole so bile zavezane k oblikovanju lastnih
akcijskih načrtov, pripravljenih glede na njihove ključne izzive. Cilj
pilotnega projekta je na osnovi izkušenj teh osnovnih šol razviti modele dobrih
praks, ki jih bo mogoče širiti po celotni Sloveniji.
Aktivno vključeni tudi otroci
Aktivno vlogo so odigrali tudi otroci, ki so prispevali vrsto
predlogov, se udeležili mnogih novih dejavnosti in sodelovali tako pri
oblikovanju – risanju idej za logotip projekta, kot tudi podob, ki
predstavljajo vrednote projekta. Ravnatelji sodelujočih šol so na vmesnem
srečanju poročali o spremembi klime v šolah, o več povezanosti in sodelovanju
znotraj učiteljske ekipe in tesnejši povezanosti med učitelji in učenci. Med
izstopajočimi rezultati pilotnega projekta je primer OŠ Livada, kjer so otroci
v okviru programa spodbujanja branja dvignili raven bralne hitrosti za 10 besed
na minuto – rezultat, ki priča o pomembni povezavi med čustveno varnostjo in
učnim napredkom.
Projekt Od Alje do Žana postaja platforma za širjenje dobrih praks
psihosocialne pomoči osnovnošolcem in razvijanja raznovrstnih oblik
prosocialnega vedenja v Sloveniji. Z več znanja, več sodelovanja in več srca –
za otroke, za učitelje, za dobro družbo.
V Sloveniji nasilje
nad starejšimi ostaja pogosto prezrta, a zelo resna težava. Veliko primerov se
dogaja za zaprtimi vrati, v domačem okolju ali celo v ustanovah, kjer bi morali
biti starejši najbolj zaščiteni. Gre za različne oblike nasilja – fizično,
psihično, ekonomsko in tudi zapostavljanje – kar vodi v osamljenost, strah in
izgubo dostojanstva.
Na to problematiko že vrsto let opozarja Varuh človekovih pravic, ki poudarja,
da bi morali kot družba pokazati ničelno toleranco do kakršnekoli zlorabe
starejših. Poleg njega pomembno vlogo igra Zveza
društev upokojencev Slovenije pod vodstvom Zdenke Jan, ki si prizadeva za boljšo kakovost življenja starejših
in za njihovo večjo vključenost v družbo.
Pomembne korake v tej smeri izvaja tudi Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki je ustanovilo delovno
skupino za preprečevanje nasilja nad starejšimi ter za izboljšanje pogojev
njihove oskrbe. Pobude prihajajo tudi iz civilne družbe – izpostaviti velja
Srebrno nit, združenje za dostojno starost, ki opozarja na prepočasno uvajanje
dolgotrajne oskrbe in na digitalno izključenost, ki starejše pušča brez
informacij in podpore.
Vse te organizacije si prizadevajo za eno skupno vizijo:
družbo, v kateri bodo starejši varni, spoštovani in slišani. Varna starost ni
le naloga države, temveč odgovornost celotne skupnosti – od ustanov do
posameznika. Skupaj lahko ustvarimo okolje, kjer bodo naši starejši živeli brez
strahu, v družbi, ki jih ceni in jih ne pozabi.
Ljubljana, 12. 6. 2025 - Premier Robert Golob je danes na Gospodarskem razstavišču obiskal Dneve medgeneracijskega sožitja, ki ga že peto
leto zapored organizira Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS). Premier je
zbrane tudi nagovoril.
Uvodoma je dejal, da
sliši besede upokojencev, tudi njihovo žalost, razočaranja, včasih tudi
bolečine in da se današnjega dogodka udeležuje zato, da jim izkaže spoštovanje
in spoštovanje do vsega, kar so do sedaj dali naši družbi. Tudi zaradi tega,
tako predsednik vlade, lahko mi in prihodnje generacije živimo življenje.
V nadaljevanju je premier spomnil, da se je dogodka udeležil
že pred dvema letoma. »Ko sem pred dvema letoma stal tukaj, sem obljubil štiri
stvari. Takrat so bili težki časi – časi visoke inflacije, visokih stroškov,
draginje, naftne krize, energetske krize. A vse štiri stvari, ki sem jih takrat
obljubil, smo uresničili,« je povedal premier dr. Golob. Uvedena je bila
zagotovljena vdovska pokojnina, popravljen je bil način izračuna pokojnin za
delovne invalide, izpeljana je bila izredna uskladitev oziroma enkratna
uskladitev pokojnin in izplačan je bil zimski dodatek.
Premier je v nadaljevanju izpostavil, da sta na področju
starejših v družbi dve pomembni reformi. »Poimenoval ju bom civilizacijski
spremembi, čeprav se imenujeta reforma dolgotrajne oskrbe in pokojninska
reforma,« je dejal premier dr. Golob. S tem želi ta vlada zagotoviti varnost in
dostojanstvo za sedanje in prihodnje generacije upokojencev.
»Vsak od nas bo prej ali slej tam in vsak od nas mora tudi v
svoji visoki starosti zadržati svoje dostojanstvo. Kot družba smo dolžni tu
pomagati,« je dejal premier. Dodal je, da je dolgotrajna oskrba namenjena temu,
da v zavetju svojega doma ljudje ohranijo dostojanstvo: »Ne samo s prostovoljno
pomočjo, kot je danes, ampak tudi s pomočjo države,« je poudaril premier dr.
Golob. »Drugi cilj, ki ga zasledujemo pri dolgotrajni oskrbi, je, da nobena
oskrbnina v domovih za starejše ne more biti več višja od zajamčene pokojnine
za polno pokojninsko dobo,« je dejal premier.
Cela Evropa in zahodni svet se soočata z dejstvom, da smo
starajoča družba, in s tem je povezana tudi varnost. »Zato je ključna naloga
vlade, da poskrbi za dolgoročno vzdržnost in varnost pokojnin, tako pokojnin
zdajšnje generacije kot tudi prihodnjih generacij. Ni bilo preprosto iskati
kompromisa, ampak kompromisi so tu nujni,« je povedal premier dr. Golob. »Zato
smo bili ponosni, ko je predlog pokojninske reforme na Ekonomsko-socialnem
svetu podprla večina sindikatov in delodajalskih organizacij.« Premier je
dodal, da pri tem podpisa upokojenskega sindikata žal ni bilo zraven. »To ni
odločitev vlade, ampak sestave Ekonomsko-socialnega sveta, zato je morda
smiseln razmislek, da bi to v prihodnje spremenili,« je opozoril premier.
Pokojninska reforma zasleduje vrednoti dostojanstva in
varnosti, je še dodal premier. Zimski dodatek bo s pokojninsko reformo
uzakonjen in postaja zakonsko neodtujljiva pravica, ki bo tudi tistim, ki imajo
nekoliko nižje pokojnine. »Poenostavili smo sistem vseh dodatkov.
Avtomatizirali smo ga z razlogom, da ni treba vsakič znova dokazovati enih in
istih stvari,« je dodal. Nadaljeval je, da je vlada s pokojninsko reformo
poskrbela za tiste z najnižjimi pokojninami, za invalide, ki so bili do zdaj
najbolj zapostavljeni, in tudi za vse ostale.
»Pokojninski sistem bo s tem, ko bo vzdržen, omogočal, da se
nikomur ni treba bati za njegovo pokojnino. To velja tudi za tiste generacije,
ki danes v pokojninski sklad vplačujejo,« je nadaljeval premier. Zbrane je tudi
povabil, da se z vsemi vprašanji glede dolgotrajne oskrbe in pokojninske
reforme obrnejo na brezplačno številko 114. »Na tej številki so vam na
razpolago svetovalci, ki so visoko usposobljeni in pričakujejo vaš klic. Če
imate kakršno koli željo po informacijah na temo pokojnin ali dolgotrajne
oskrbe, jih pokličite,« je povedal premier. Dodal je, da je država poskrbela,
da je ta številka vsem na razpolago.
»Vem, da je danes vaš dan praznovanja. Dan, ko se družite in
si izmenjujete izkušnje, kako še lepše preživeti starost. To priložnost bi rad
izkoristil za zahvalo vsem vam, ki ste aktivni v ZDUS. Vsem vam, ki imate čut
za sočloveka, in ki ta svoj čut vsak dan tudi živite,« je svoj nagovor
zaključil premier dr. Golob.
Zbrane je nagovorila tudi predsednica ZDUS Zdenka Jan, ki je poudarila, da si
upokojenci zaslužijo spoštovanje, saj so soustvarjali socialno pravične temelje
za današnjo družbo. »Če nam bo dana priložnost, jih bomo ustvarjali, gradili
tudi v prihodnje, skupaj z mladimi, ki so naša prihodnost. Ne želimo biti preteklost,
skupaj z njimi lahko tvorimo sedanjost, ki bo lahko lepa ob obojestranskem
spoštovanju,« je povedala gospa Zdenka Jan.
na današnji dan se
s spoštovanjem poklanjamo Primožu Trubarju, ki je s svojim delom in vizijo
utemeljil slovenski knjižni jezik ter tako odločilno prispeval k oblikovanju
naše narodne zavesti. S prvo tiskano knjigo v slovenščini, ki je izšla leta
1550, nas je Trubar prvič nagovoril kot skupnost – kot Slovence.
A naša jezikovna
zgodovina sega mnogo dlje. Brižinski spomeniki, najstarejši znani zapis v
slovenščini in sploh v kateremkoli slovanskem jeziku, pričajo, da je
slovenščina duhovno bogata že več kot tisočletje. Danes hranjeni v Bavarski
državni knjižnici, so neprecenljiv del naše skupne kulturne dediščine.
Jezik je vezivo
naroda. Ni le sredstvo sporazumevanja, temveč prostor našega mišljenja,
čustvovanja in skupne identitete. V njem se ohranja zgodovina, oblikuje kultura
in utrjuje vez med generacijami.
Najbolj prevajan in
nagrajevan slovenski avtor Drago Jančar je nekoč izpostavil pravo srž knjige in
branja. Literatura morda neposredno res ne spreminja sveta, se pa lahko na
intimni ravni dotakne ljudi. Branje je zato mnogo več kot tehnična spretnost –
je temelj razmišljanja in pogoj za delujočo demokracijo. Na to nas spominja
tudi Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, predstavljen leta 2023 pred
začetkom Frankfurtskega knjižnega sejma.
Le razmišljujoč in
ozaveščen državljan lahko odgovorno sooblikuje skupnost. Zato je spoštovanje
jezika in knjige danes enako pomembno kot nekoč – morda celo bolj.
Naj bo dan Primoža
Trubarja praznik naše skupne zgodovine, našega skupnega jezika in naše skupne
prihodnosti. Zahvalimo se vsem ustvarjalcem pisane slovenske besede – ne glede
na to, ali pišejo znotraj naših državnih meja ali izven njih.
Naš kulturni
prostor pa bogatijo tudi tisti, ki vanj prispevajo z deli v jezikih narodnih
skupnosti, v jezikih ki sestavljajo Rastočo knjigo, ki jo je Tone Pavček opisal
kot »knjigo, ki je več kot knjiga«, ter vsi ostali tuji avtorji. Vsi prispevamo
v svetovno zakladnico pisane besede.
Zavedajmo se moči
besede. In ohranjajmo tisto, kar nas povezuje.
Spominska slovesnost ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem. Slavnostna govornica predsednica Republike Slovenije, dr. Nataša Pirc Musar.
Spominski park Mauthausen pod Ljubeljem, 7. junij 2025 – »Kljub številnim dosežkom v zgodovini človeštva, razvoju vrednot, umetnosti, kulture, znanosti in tehnologije je še vedno nepredstavljivo, kaj je človek sposoben narediti sočloveku. Bojim se, da, kljub vsem prizadevanjem še nismo dosegli civilizacijske ravni za trajen mir, vzajemno spoštovanje in sožitje v svetu. To nam kaže dogajanje na številnih žariščih po svetu,« je bila misel predsednice Republike Slovenije, Nataše Pirc Musar na letošnji spominski slovesnosti v idiličnem okolju Ljubelja, ki zgolj z ostalinami taboriščnih objektov in spominskimi obeležji obiskovalcem govori zgodbo o težkem življenju zaprtih v tej podružnici taborišča Mauthausen med drugo svetovno vojno. Ti ujetniki, večinoma tuji politični zaporniki, nekateri pa so bili internirani zaradi zavračanja prisilnega dela ali so bili zajeti med racijami, so bili pripeljani iz Francije, Poljske, Rusije, Jugoslavije, Češke, Norveške, Grčije, Belgije, Italije, Nizozemske, Luksemburga, Nemčije in Avstrije in so bili prisiljeni kopati več kot kilometer in pol dolg ljubeljski predor. Delali so v nehumanih pogojih, v vseh vremenskih pogojih, z odtegovanjem hrane, v človeka nevrednih bivališčih brez ustreznega zdravljenja, trpinčeni s strani avstrijskih in nemških nadzornikov, ki so jih za vodje taborišča izbrali zaradi njihove zločinske preteklosti.
Med kopanjem v mrzlem predoru so si delavci pomagali z improviziranimi oblačili iz cementnih vreč, povijanjem nog v cunje in papir, pri tem pa upali, da jih ne bodo zalotili Nemci, saj jih je v tem primeru čakal okruten tepež. V času delovanja taborišča Ljubelj je tam umrlo okoli štirideset zapornikov, izčrpane, bolne in kaznovane internirance pa so odpeljali v matično taborišče Mauthausen, kjer jih je čakala smrt v krematoriju. Da bi zabrisali sledove svojih zločinov so Nemci taborišče porušili.
Kot so večkrat poudarjali interniranci, so jim bili žarek upanja v teh nehumanih razmerah domačini iz Tržiča in okoliških vasi, ki so jim na različne načine izražali solidarnost in kot je pred dvema letoma dejala hčerka enega od nekdanjih taboriščnikov, je bilo prav lokalno prebivalstvo tisto, ki je s svojo podporo deportirancem naredilo zarezo v sistem razčlovečenja, ki so ga vzpostavili nacisti.
Na to dejstvo je na sobotni slovesnosti opomnila tudi predsednica: »Žičnata ograja in sistematično nasilje nacistov nista uspela pregnati dobrote iz človeških src. Tako kot v mnogih krajih po Sloveniji je tudi v Ljubelju svetlobo in žarek upanja prinašala pogumna ter nesebična pomoč lokalnega prebivalstva. Ponujena roka je bila roka človečnosti, plemenitosti in solidarnosti. Slovenci smo v svoji viharni zgodovini neštetokrat dokazali, da nevidnih niti človeških src ne more pretrgati nobena zlonamerna sila.«
Na pomen odnosa lokalnega prebivalstva do internirancev je opomnila, tako kot že nekaj let doslej, predstavnica francoskega združenja Amicale de Mauthausen, ki že osemdeset let deluje z namenom ohranjanja dediščine internirancev, Danyèle Régerat. Spomnila je na to, da je, da internirancev, ki so tu delali v nečloveških razmerah danes ni več na slovesnosti, a se vendarle z delegacijo združenja vsako leto udeležijo spominske slovesnosti, saj želijo počastiti spomin na umrle in na preživele, zaznamovane z nacističnim sistemom taborišč, se zahvaliti slovenskim ljudem, ki so pomagali in se obrniti v prihodnost: »Ključna razlika je bila v povezanosti, ki so jo že od leta 1943 Tržičani vzpostavljali z interniranci. Ta je bila tako močna, da so 6. junija 1945 interniranci na Tržičane naslovili pismo zahvale in jim podarili risbe, ki so nastale v taborišču v znak velike hvaležnosti in v upanju, da bi nastalo prijateljstvo, ki bo za večno združilo Jugoslavijo in Francijo. Prijateljske vezi, stkane z Jankom Tišlerjem, človekom, ki je tvegal življenje, da je internirancem nudil pomoč in podporo, se prek njegovih sorodnikov ohranjajo še danes.«
Kljub temu, da se dogodkov vsako leto spominjajo, jih obujajo in opominjajo pa se Danyèle Régerat sprašuje: »Ko se zazremo v prihodnost, se vprašamo, ali je bilo naše skupno delo zadostno, ali smo lahko zadovoljni s tem, kar je bilo narejeno, ali smo lahko pomirjeni ? So se interniranci motili, ko so sklenili pobratenje med narodoma in se zavezali medsebojnim stikom?« In si odgovorila, da je bila pot, ki so jo začeli utirati interniranci in prebivalci Tržiča prava, »saj moramo ohranjati spominska mesta, se skupaj spominjati zločinov totalitarnega režima, se spominjati bratstva, ki se je tu postavilo po robu sovraštvu in skupaj poudarjata, da se to ne sme več ponoviti.«
O tem, da »Nikoli več!«, jasen in močan vzklik ob koncu druge svetovne vojne, postaja čedalje bolj bled je spregovoril tudi župan Občine Tržič, Peter Miklič, čeprav naj bi bil ta vzklik temelj naših vrednot, naših zakonov in naše skupne evropske prihodnosti: »Najprej v času gospodarske rasti, lagodja, optimizma, v delu sveta kateremu smo pripadali tudi mi. Še bolj je zbledel v devetdesetih letih, dokončno pa je izginil v spirali nasilja in brezupnosti v kateri smo ujeti danes. Danes je ta več« skoraj neslišen.«
Dejal je, da je morda danes bolj na mest biu še vedno boleč vzklik na spomeniku ob katerem so položili vence v spomin na žrtve in dogodke, ki so del zgodovine tega kraja – J'accuse – obtožujem: »Obtožujem tiste, ki se skrivajo v imenu zgodovine in z zlorabo spomina opravičujejo nasilje nad drugimi. Obtožujem tiste, ki v imenu interesov, moči ali koristi gledajo stran in molčijo. Obtožujem tudi vse nas, ker se ne odzovemo, ko se rušijo temeljne človekove pravice.«
Zahvalil se je predsednici za njeno jasno sporočilo v Evropskem parlamentu, saj meni da je dejanje treba poimenovati s pravim imenom in to izreči na glas. Poudaril je, da za nobenega od zločinov, »pa naj bo to genocid, ki smo mu trenutno priča v Gazi, ali pa zločini, ki so jih izvrševali med drugo svetovno vojno ali po njej, ni nobenega opravičila,ne v imenu naroda, ne vere, ne v nacionalnem in mednarodnem pravu, ne v zgodovinskih pričevanjih, ne v mitih ali legendah. Pravica do življenja: dostojnega, varnega, mirnega življenja je temeljna pravica vsakega človeka. Vsakdo si zasluži svoj prostor pod soncem, kjer se rodi, ustvarja in na dostojen način konča svojo življenjsko pot. In kdor to pravico odreka drugim, spodkopava tudi svoj obstoj,« je še dodal, saj si vsi želimo prihodnosti v kateri se spoštuje človeka, ne glede na narod, vero ali zgodovino. Da moramo vztrajati pri »Nikoli več«, vsak po svojih močeh: »pogumno, z besedami, dejanji in s spoštovanjem.«
Zbrane je pozdravil tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman, ki se je najprej zahvalil vsem tistim, brez katerih ohranjanja spomina na trpljenje v ljubeljskem taborišču ne bi bilo. Pojasnil je, da se Združenje borcev za vrednote NOB Slovenije na različne načine trudi ohranjati spomin na vse trpljenje slovenskega naroda v drugi svetovni vojni in poudaril, da imajo registriranih kar 9.000 spomenikov: »Ta številka, ni za se hvalit, ta številka pove koliko gorja se je zgodilo v drugi svetovni vojni. In ko marsikdo v naši državi z visokega položaja zanikuje drugo svetovno vojno, sem prepričan, da ne ve kaj govori. Zanikati svojo lastno zgodovino pomeni, da nisi vreden v tej državi živeti,« je še dodal in požel velik aplavz. Optimizem pa ga navdaja nad trudom in dejanji predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič in predsednice države Nataše Pirc Musar, ki v politični prostor vnašata več kulture, medsebojnega spoštovanja in spoštovanja vrednot narodnoosvobodilnega boja: »kajti iz narodnoosvobodilnega boja izhaja tovarištvo, ki ni komunistična beseda, ampak je najsvetlejša beseda človeka, ko je človek človeku resnično človek.« Zahvalil se je za priznanje Zlati red za zasluge, ki ga je prejel s strani predsednice in poudaril, da si tega priznanja ni zaslužil on, »ampak vsi, ki so se v drugi svetovni vojni borili, vsi ki so padli, vsi ki so trpeli, vsi, ki so izginili neznano kam, ki so pogrešani in vsi tisti, o katerih usode nikoli ne bomo izvedeli.«
Predsednica Nataša Pirc Musar je v svojem govoru še poudarila pomen tovrstnih dogodkov, kjer se spominjamo in nenehno opominjamo: »Vsak dan in vedno znova moramo skrbno paziti, da se demokratične vrednote in pravne norme ne umaknejo manipulacijam, demagogiji in ksenofobiji. Spomin in opomin na vojne grozote nikakor ne smeta zbledeti. To je naša skupna odgovornost.« Pri tem je dodatno izpostavila pomen območja taborišča Ljubelj, ki je razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena: »Želim si, da to ostane kraj miru, spokojnosti, spomina in pomnjenja. Kraj, kjer se bodo srečevale ter spominjale različne generacije in učili prihodnji rodovi. Človeštvo lahko napreduje le s spoznanji iz preteklih napak, sočutjem, odpuščanjem in iskrenim prizadevanjem za razumevanje drugega.«
Pred spomenikom nekdanjega taboriščnika in arhitekta Borisa Kobeta, ki nosi napis - OBTOŽUJEM - J'ACCUSE so se v spomin vsem trpečim v taborišču Ljubelj poklonili gostje, poleg predsednice Nataše Pirc Musar, predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijana Križmana, tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, minister za obrambo Borut Sajovic, predsednik francoskega združenja Amicale de Mauthausen Claude Simon, veleposlaniki in drugi diplomatski predstavniki številnih držav.
Scenarij letošnje spominske slovesnosti sta pripravila Mojca Poredoš in Iztok Pipan s Televizije Medvode, kulturni program pa so sooblikovali povezovalka Maja Tekavec, Policijski orkester pod taktirko Nejca Bečana, baritonist Anton Habjan, glasbeniki Maša Demšar, Karlo Jemc in Matija Jemc, učenci Osnovne šole Tržič pod mentorstvom Maje Keržič in Mojce Likar in recitator Tobija Le Roux.
Pripravil: Janez Platiše Besedilo: Nataša Predalič, fotografije: Iztok Pipan
Vsi udeleženci so se po podelitvi zbrali za skupinsko fotografiranje, kar je simboliziralo njihovo novo pridobljeno znanje in predanost delu.
Ljubljana, 3. junij 2025 – Zveza
društev za socialno gerontologijo Slovenije ZDSGS je v Ljudskem domu Šentvid v Ljubljani pripravila
slovesno podelitev potrdil 19 prostovoljkam in prostovoljcem, ki so uspešno
zaključili enoletno, 120 urno usposabljanje za vodenje skupin starih ljudi za
samopomoč. Ta dogodek je poudaril izjemen pomen pridobljenega znanja in
predanega dela 732 prostovoljcev, ki preko 440 skupin starih ljudi za samopomoč
povezuje 4.086 starejših ljudi, ki s svojim delovanjem prižigajo plamene v
srcih starejših ljudi. Prireditev je privabila številne goste, prostovoljce,
člane skupin, sorodnike in prijatelje, ki so s svojo prisotnostjo počastili
zaključek usposabljanja.
Kulturni program in sporočila za življenje
Dogodek se je začel s čudovitim nastopom perspektivnega plesnega para Artema Kotiushka in Daryne Kotiushko iz Plesnega centra Bolero, ki sta obiskovalce navdušila s počasno rumbo in temperamentnim jiveom. Sledili so navdihujoči nagovori o življenjski spirali, pomembnosti vseh življenjskih obdobij in pomenu sprejemanja sedanjosti. Govorci so poudarili, da je vsako življenjsko obdobje enako pomembno in smiselno ter da je treba delati na sebi za ustvarjanje poštenega, dobrega in sposobnega človeka.
Mateja Mohorko, nadarjena pesnica in pisateljica, je
s svojo umetnostjo popestrila dogajanje z branjem svojih verzov, Neja Guzelj
pa jo je spremljala na kitari. Njune interpretacije so ponesle sporočila o
iskanju optimizma in upanja v današnjem svetu.
Pomembnost programa "Skupine starih ljudi za
samopomoč"
Dogodek je poudaril tudi izjemno pomembnost programa »Skupine
starih ljudi za samopomoč«, ki letos praznuje 38 let delovanja. Prva
skupina je bila ustanovljena leta 1987 v Domu upokojencev Izola. Danes
nacionalna mreža obsega več kot 440 skupin, ki jih vodi 732 prostovoljcev in
povezujejo preko 4.100 starejših oseb. Že 38 let se neprekinjeno, tedensko, po
vsej Sloveniji, po zaslugi prostovoljcev, starejši ljudje srečujejo v skupinah,
ki večini, zaradi osamljenosti, predstavljajo novo, socialno družino. Tu se
počutijo sprejeti, slišani, cenjeni, upoštevani in se razvedrijo. Glavna
aktivnost v skupini je pogovor o temah, ki zajemajo vsa področja človekovega
življenja.
Mateja Prosen, vodja
usposabljanja, je predstavila potek izobraževanja in njegove pozitivne
rezultate. Enoletno 120-urno usposabljanje, ki je potekalo v letih 2024 in 2025
v prostorih Izobraževalnega središča Gnezdo v Šentvidu, je povezovalo prostovoljce
iz Medgeneracijskega društva Tromostovje Ljubljana, Varstveno delovnega centra
Tončke Hočevar, Območnega združenja Rdečega križa Škofja Loka, Doma Tisje
Šmartno pri Litiji, Medgeneracijskega društva Jesenski cvet, Medgeneracijskega
društva Mozaik Generacij Polzela ter Društva za razvoj civilnih iniciativ MOST
Žalec.
Z usposabljanjem in izobraževanjem so se udeleženci programa
usposobili, da lahko aktivno delujejo z vidika medgeneracijskega sožitja,
zagotavljanja socialne vključenosti starejših, sprejemanja lastne starosti,
premagovanja predsodkov o starosti in staranju. Pomemben cilj usposabljanja je,
da prostovoljci – slušatelji – ustanovijo novo skupino starih ljudi za
samopomoč oz. se pridružijo že delujočim skupinam, kjer zapolnijo/nadomestijo
mesto manjkajočega voditelja. V procesu usposabljanja so udeleženci pridobili
potrebna teoretična znanja s področja socialne gerontologije in gerontagogike,
skupinske dinamike, organiziranega prostovoljstva, procesa ustanavljanja
skupine in vzporedno s tem tudi neposredne praktične izkušnje za uspešno
delovanje v programu. Iz srečanja v srečanje so se udeleženci seznanjali z
značilnostmi staranja in starosti, pomenom smisla v vseh življenjskih obdobjih,
spoznali so načine ustrezne komunikacije, postali pozorni na svoj odnos do
izgub, pridobili kompetence "dobrih" voditeljev in spoznali pasti pri
vodenju skupin.
Na srečanjih so potekala predavanja, podprta z različnimi
izkustvenimi vajami in delavnicami, vezane na vsebino programa. Pomemben del
celotnega izobraževanja in usposabljanja je bilo tudi individualno delo, ki je
vključevalo pogovor s starim človekom, hospitiranje v skupinah, branje
literature in pisanje utrinkov o njej, vodenje "učne" skupine,
pisanje refleksij o predavanih temah, pripravo na ustanovitev skupine (ki je
vključevalo izdelavo osebnega načrta, dogovore v lokalni skupnosti, osebno
povabilo bodočih članov skupine…), ustanovitev skupine in pisanje zaključne
naloge.
Udeleženci usposabljanja so z veseljem delili svoje vtise in
poudarili, kako jih prostovoljsko delo osrečuje in izpolnjuje. Karmen
Bricelj in Tilen Blažko sta v imenu vseh prostovoljcev izrazila
hvaležnost za pridobljeno znanje in izkušnje.
Pred podelitvijo potrdil in zahvalo prostovoljcem je Barbara
Grintal, predsednica Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije zbranim
namenila naslednje spodbudne besede:
"Kot predsednica
Zveze društev za socialno gerontologijo Slovenije vse prisotne prav prisrčno
pozdravljam na slavnostnem dogodku. Veseli me, da bomo danes dobili 18 novih
usposobljenih voditeljic in 1 novega usposobljenega voditelja skupin starih
ljudi za samopomoč. S takšnim številom novih voditeljic/voditelja bo luč
ugledalo še več novih skupin. Česar se v zvezi veselimo in izpostavljam, da je
strokovna služba zveze vsem novim voditeljicam in voditelju na voljo za
kakršnokoli pomoč pri ustanovitvi in tudi pri nadaljnjem delovanju skupin.
Zveza je pomembno
stičišče za vključevanje in spodbujanje prostovoljskega dela, ki je na eni
strani pomembno za samega voditelja, na drugi strani pa seveda za naše člane.
Članom skupin tedenska srečanja v pogovorni skupini pomenijo res veliko. Tako
ohranjajo vključenost, se medsebojno povezujejo, zadovoljujejo potrebe po
človeški bližini, pripadnosti in sodelovanju. Se počutijo sprejete in manj
osamljene. In v tem obdobju življenja uživajo svoje življenje in s svojimi
dragocenimi izkušnjami in znanjem bogatijo našo družbo. V teh skupinah se
krepijo prijateljstva, utrjujejo življenjske izkušnje ter nastaja prostor, kjer
staranje ni nekaj, kar je treba prenašati, temveč nekaj, kar lahko delimo in
praznujemo.
Vodenje skupin je
izjemna oblika prostovoljstva. Ne le, da voditeljici/voditelju prinaša občutek
osebne izpolnitve. Krepi tudi njihovo samozavest, empatijo in občutek
povezanosti. Mnoge voditeljice/voditelji pravijo, da so prav v tej vlogi našli
nov smisel in motivacijo. In prav vloga voditeljev je ključna pri ustvarjanju
varnega in toplega okolja, kjer člani skupin lahko delijo svoje zgodbe,
modrosti in čustva.
Naj izpostavim besede
Nelsona Mandele: 'Kaj šteje v življenju, ni to, da smo živeli. Pomembno je,
kako smo spremenili življenja drugih. Kajti šele takrat, ko smo pomagali
izboljšati življenja drugih, začne naše življenje dobivati pravi pomen.'
Spoštovane
voditeljice/voditelj, z vašim znanjem, srčnostjo in predanostjo boste pomembno
prispevali h kakovosti življenja mnogih članov skupin. Iskreno vam čestitam in
vam želim veliko lepih trenutkov, bogatih pogovorov in medsebojne topline v
skupinah, ki jih boste vodili."
VIDEO
Vrhunec prireditve je bila podelitev potrdil prostovoljkam in prostovoljcu, ki so uspešno zaključili usposabljanje in izobraževanje za vodenje skupin starih ljudi za samopomoč. Prejeli so jih:
znotraj Medgeneracijskega društva Tromostovje: Barle Teja, Zajec Maja, Grad
Berdajs Darja, Brus Mateja, Ižanec Tina;
znotraj VDC Tončke Hočevar: Kovač Mateja in Ločniškar Monika;
znotraj OZRK Škofja Loka: Bajželj Dušanka in Šmid Mojca;
znotraj DOMA TISJE Šmartno pri Litiji: Oblak Katja, Garantini
Tadeja, Bricelj Karmen, Budimlić Hida;
znotraj Medgeneracijskega društva Jesenski cvet: Blažko Tilen in
Žavbi Brigita;
znotraj Društva za razvoj civilnih iniciativ MOST Žalec: Drevenšek
Alenka in Voga Nina Jerneja;
znotraj Medgeneracijskega društva MOZAIK generacij: Grčar Valči in
Ramšak Sonja.
Vsi udeleženci so se po podelitvi zbrali za skupinsko fotografiranje, kar je
simboliziralo njihovo novo pridobljeno znanje in predanost delu.
Utrinki prostovoljcev – voditeljev
Po podelitvi potrdil so prostovoljci delili svoje vtise in
poudarili, kako jih je usposabljanje obogatilo. Hida Budimlić je svoje
občutke izrazila v pesmi, ki opisuje pot učenja in skupnega delovanja:
"Skupina
prostovoljcev
se je zbrala, da znanja bi si nabrala.
Na prvem srečanju se
nam Mateja predstavi in prvi razgovor z nami opravi.
Sledi predstavitev
programa, a kaj ko nam tv ponagaja.
Vsi smo polni
pričakovanja, saj poslanstvo naše iz nas odzvanja.
Iz meseca v mesec se
znanje nabira tako da nas tudi domače veselje ne sekira.
Ko zagovor nam
sledi, mogoče nam korajža malo bledi.
A vseeno močna smo miekipa in tudi to nas ne skipa.
Zdaj gremo veselo
naprej, ker ponosni smo na nas bolj kot doslej."
Alenka Drevenšek je dodala: "Življenje je pestro, raznoliko, vsak je
malo drugačen od drugega, vsak drugače doživlja isto situacijo in to nas
bogati. Izkušnje, modrosti, sprejemanje novih vsebin, katere smo poslušale in
nastajanje novih prijateljskih vezi nas je zelo obogatilo. Čudovito smo se
ujele in v posebno zadovoljstvo mi je, ko spoznavam ljudi s podobnimi
potrebami, s podobnimi izkušnjami in s podobnim mišljenjem. Povej mi, s kom se
družiš, povem ti, kdo si... Postajam polna toplih misli, dobrih vsebin in
srečnega srca. Hvaležna sem za te trenutke in ta doživetja. Niti v sanjah nisem
pomislila, da bom pristala tu v svojih šestdesetih letih."
Mojca Šmid je izrazila iskreno hvaležnost:
"Iskrena hvala naši prijazni mentorici mag. Mateji Prosen za njena zanimiva in s praktičnimi primeri
obogatena predavanja. Naša mesečna srečanja so potekala v prijetnem, sproščenem
in ustvarjalnem vzdušju. To izobraževanje me je osebnostno obogatilo, dobila pa
sem tudi mnogo koristnih in praktičnih znanj za ustanovitev in vodenje skupine
za starejše."
Brigita Žavbi je delila svoje globoke vtise:
"Mene se je zelo dotaknilo predavanje ga. Mateje Prosen. Njen glas in
njena neomajna volja, potrpežljivost in mirnost z nami. Bili smo zelo različni
od socialnih delavk do ekonomskega tehnika."
Mateja Kovač je poudarila vrednost izobraževanja:
"Udeležba na izobraževanju za voditelje skupin za samopomoč je bila
dragocena izkušnja, ki me je obogatila tako strokovno kot osebnostno. Nekatere
teme, ki smo jih predelovali, so mi bile znane še iz časa študija, zato jih je
bilo koristno ponovno obnoviti, morda v enih primerih celo poglobiti znanje.
Ogromno pa sem pridobila tudi od drugih članov skupine, preko izmenjave mnenj
in življenjskih izkušenj. Naša skupina je bila prijetna, zgovorna in v njej sem
se res dobro počutila."
Tadeja Garantini je izpostavila srčnost udeležencev:
"V tem letu izobraževanja sem imela čast spoznati izjemne ljudi, katerih
srčnost in prednost sta ustvarili lepe nepozabne spomine. Naša Mateja je s
svojo energijo in velikim znanjem v nas vnesla navdih, ki nas je vodil skozi
razumevanja in medsebojno sodelovanje. Hvala Mateji in vsem za tako lepo
izkušnjo, ki me je obogatila."
Ena izmed lepih misli, ki je bila
izrečena, povzema bistvo usposabljanja:
"Vsak korak naprej je nova zmaga.
V podpori najdemo upanje blago.
Izobraževanje v skupini cveti,
samopomoč naše je srce,
ki vedno bdi."
Katja Oblak je dodala: "Skozi eno leto
izobraževanja sem spoznala prijetne in srčne ljudi-prostovoljce, predavateljico
Matejo, katera nas je motivirala, navdihovala, podajala nova znanja
medsebojnega sodelovanja in razumevanja. Najlepša hvala vsem za vsa lepa, srčna
doživetja skozi izobraževanje."
Darja Grad Berdajs je povzela: "Naše celoletno
druženje je bilo navdihujoče in zelo kvalitetno. Pridobili smo nova spoznanja
in znanja, ki jih ne bomo uporabili samo pri vodenju skupin, temveč tudi v
vsakdanjem življenju. Na potovanju nas je usmerjala Mateja, med seboj pa smo
spletli tudi lepe vezi."
Monika Ločniškar je priporočila usposabljanje:
"Izobraževanje je bilo zelo pozitivna izkušnja. Pridobila sem kar nekaj
konkretnega in uporabnega znanja, ki mi bo koristilo ne le pri vodenju skupin
za samopomoč, temveč tudi na drugih življenjskih področjih. Priporočam."
Tina Ižanec pa je zaključila z mislijo o prihodnosti:
"Zaključek usposabljanja ni konec poti, temveč začetek nečesa novega. Pot,
obogatena s spoznanji in čudovitimi ljudmi, s katerimi smo stkali prijetna
srečanja, katera so udeležencem pustila nepozabne spomine. Ob zavedanju, da
zmore vsak izmed nas in vsi skupaj - z roko v roki, Svetu dati nekaj več, se
obdati s prijetno energijo sočloveka, poslušati njihove zgodbe in skupaj z
njimi graditi mostove povezanosti, spoštovanja in topline, je tisto kar srce
napolni z vrednotami, katerih ni moč kupiti. Vesela sem, da zmoremo v Svetu
puščati prijetne sledi, mu dati res tisto, kar globoko v sebi čutimo kot
doprinos družbi, predvsem vse tisto kar v tem trenutku Svet resnično potrebuje.
Srčnost, povezanost, podporo in spoštovanje. Naj nas tudi v prihodnje povezuje
vse dobro."
Zaključne besede - delo v skupini me je osrečevalo
Anja Žitnikpovezovalka prireditve, je delila ganljiv zapis svoje matere, ki je bila dolgoletna udeleženka skupine za samopomoč Dobrovoljčki in poudarila, kako jo delo v skupini osrečuje in izpolnjuje. To je ponovno poudarilo glavno sporočilo dogodka: prostovoljci s svojim delom
prižigajo plamene v srcih ljudi in s širjenjem obzorij sebi in drugim
ustvarjajo vezi prijateljstva in veselja.
Slovesnega dogodka, ki so se ga udeležili tudi ugledni
gosti: doc. dr. Barbara Grintal, predsednica Zveze društev za socialno
gerontologijo Slovenije, gospa Frančiška Pinoza, namestnica direktorice
Doma Tisje Šmartno pri Litiji, gospa Janja Žlogar Piano, predsednica
Medgeneracijskega društva Tromostovje, gospa Magda Blaznik, predsednica
Območnega združenja Rdečega križa Škofja Loka, gospa Špela Jovan,
predsednica Društva za razvoj civilnih iniciativ Most, gospa Mateja Turk,
predsednica Medgeneracijskega društva Jesenski cvet, in gospa Marjana Šmajs,
predsednica Medgeneracijskega društva Mozaik Generacij Polzelase je
zaključil s povabilom na skupno druženje in pogostitev, kar je udeležencem
omogočilo nadaljnjo izmenjavo mnenj in utrjevanje novih poznanstev. S tem se je
zaokrožil dan, ki je bil posvečen pomembnemu delu prostovoljcev in izboljšanju
življenja starejših v naši družbi.
Usposabljanje in izobraževanje sta bila omogočena s sofinanciranjem
Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Fundacije
invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji ter občin, v
katerih prostovoljci delujejo.
Besedilo: Mateja Prosen, Anja Žitnik, Janez Platiše
Foto: Janez Platiše