V Ljubljani negovalna bolnišnica za novo leto

Ljubljana bo negovalno bolnišnico dobila z novim letom v prostorih Pediatrične klinike, je povedal župan Zoran Janković.

Kot je povedal župan, sta se v ponedeljek sestala z ministrom za zdravje Borutom Miklavčičem. Pogovarjala sta se predvsem o ureditvi mestne negovalne bolnišnice v prostorih stare Pediatrične klinike. Januarja sta sicer napovedala, da bo negovalna bolnišnica na Vrazovem trgu zaživela septembra, zdaj pa bo po županovih besedah zaživela z novim letom.

Ministrstvo pripravlja razpis za izvajalca obnovitvenih del v stavbi, v kateri bodo uredili 100 postelj mestnega negovalnega oddelka. Poleg tega bo Univerzitetni klinični center Ljubljana v stavbi uredil še laboratorije. Financiranje obnove in tudi same negovalne bolnišnice je v pristojnosti ministrstva za zdravje oz. kliničnega centra, je pojasnil Janković.

"Ljubljana potrebuje mestno negovalno bolnišnico in mislim, da bo to racionalno tudi za ministrstvo za zdravje. Zdaj vozijo Ljubljančane po operacijah v bolnišnice po celi Sloveniji oz. zasedajo prostor v bolnišnicah, kjer prostor potrebujejo za tiste, ki pridejo na operacije," je pojasnil župan.(vir:sta,siol)

Prisilne upokojitve ni več

V začetku 19. stoletja je bila upokojitev fizičnih delavcev namenjena zaščiti učinkovitosti delovne sile. Kaj pa danes?

Pri Age so Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje zaprosili, naj pregleda slovenske študije o obvezni upokojitvi. Pregledali smo študije in zakone, ki so ali še vedno omejujejo delo starejših delavcev. V zadnji številki Pravne prakse (št. 11, 2009, str. 56-58) tako velja prebrati razpravo dr. Etelke Korpič- Horvat o obvezni in prisilni upokojitvi, med drugim tudi z vidika slovenskega pravnega reda. Prikaže, kako so posamezni zakoni neposredno ali posredno obravnavali, ali še obravnavajo, vprašanje obvezne upokojitve.

Zakon o delovnih razmerjih (Ur. list št. 42/02 in 103/07) obvezne ali ex lege upokojitve ne omenja, vendar je v prvem odstavku člena 114 tega zakona, ki govori o zaščiti starejših delavcev, torej delavcev nad 55 let, navedeno, da je iz poslovnih razlogov delodajalcu mogoče starejšega delavca, ki je izpolnil minimalne pogoje za starostno upokojitev, upokojiti. Delavec pa lahko, tudi brez soglasja delodajalca, prične delati s polovičnim delovnim časom, iz česar sklepamo, da se lahko delno upokoji, kar mu omogoča Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, brez delodajalčevega soglasja. Gre namreč za pravico iz dela. Nekdanji Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ZDPDR, je določal, da kdor dopolni 40 let delovne dobe ali 65 let starosti, nima pravice biti zaposlen, če delodajalec ne določi drugače. Ženske pa so z delom lahko nadaljevale do 40-ega leta starosti.

Zakon je bil diskriminatoren, tako z vidika spola kot z vidika starosti. Danes prisilne upokojitve v Sloveniji ni več, razen za sodnike, ki so se dolžni upokojiti pri 70-ih letih starosti, tako kot to določata Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o sodniški službi. Prav posebno zanimiva je bila do nedavno obvezna upokojitev visokošolskih rednih profesorjev (zakaj zgolj rednih!) po Zakonu o visokem šolstvu. Upokojiti so se morali pri 65-ih. Poslanci so nazadnje odločili, da bo drugače. (vir novice U3)
.

Dodatek socialno ogroženim enotno sprejet

Poslanci so enotno podprli zakon o posebnem dodatku za socialno ogrožene. Zakon predvideva izplačilo dodatka 120.000 socialno ogroženim, kar bo državo stalo 15 milijonov evrov. Višina prejemkov bo od 80 do 160 evrov za posameznike oziroma 200 evrov za družine..

Dodatek bo izplačan v septembru, izplačali pa ga bodo centri za
socialno delo, Zavod RS za zaposlovanje oziroma Zavod za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje Slovenije, ki bodo po uradni doložnosti preverili,
kdo izmed prejemnikov prejemkov, ki jih ti zavodi izplačujejo, je upravičen
do posebnega dodatka za socialno ogrožene.

Minister za delo Svetlik je dejal, da je namen zakona pomagati tistim, ki jih je gospodarska in finančna kriza najbolj prizadela. Pri tem se zaveda, da ne bodo rešili gmotnega položaja socialno ogroženih, ampak jim bodo vsaj deloma ublažili socialno stisko. Predvideva, da bodo s posebnim dodatkom za socialno ogrožene pomagali okoli 45.000 prejemnikom denarnih socialnih pomoči, 55.000 upokojencem, 6.000 invalidom, 9.600 brezposlenim in 3.300 osebam, ki prejemajo starševski dodatek.

Zaradi omejenosti proračunskih sredstev je vlada za dodatek namenila 15 milijonov evrov. Dodatek bo izplačan tistim, katerih višina mesečnega dohodka je nižja od 60 oziroma 70 odstotkov neto minimalne plače (kar je med 269 in 313 evri).

Zakon podpirajo vse poslanske skupine. Poslanci SDS-a so ob tem vložili dopolnilo, v katerem predlagajo, da se skupna vsota za dodatek dvigne na 60 milijonov evrov, kar pomeni, da bi upravičenci dodatek dobili štirikrat namesto enkrat.
.

Pravice iz zdravstva se ne bodo krčile

Krčenje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja niso predvidene. Največji problem za zdravstveno blagajno je plačna reforma, je v odgovoru na poslansko vprašanje opozicije zatrdil minister za zdravje Borut Miklavčič.


Z ministrovim odgovorom poslanec SDS-a France Cukjati ni bil zadovoljen, saj je menil, da njegove besede ne držijo. Opozoril je, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejšnji teden sprejel sklepa, da se sredstva za nemedicinsko oskrbo pri zdraviliškem zdravljenju zmanjšajo s 40 na 15 odstotkov in da se odstotek cen zdravil (recepti z vmesne liste), ki se krijejo iz zdravstvenega zavarovanja, z do zdaj zagotovljene višine 25 odstotkov znižuje na 10 odstotkov.

Minister Miklavčič je pojasnil: Navedene navedbe držijo, niso pa popolne. Razlika, ki je nastala, naj bi se pokrila iz sredstev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer naj se premije le-tega ne bi zvišale. Zatrdil je še, da se zdravstvena blagajna v tem trenutku ukvarja predvsem z vprašanjem, kako zagotoviti sredstva za povišanje plač, ki je posledica plačne reforme v javnem sektorju.