V ljubljanski stolnici koncert božičnih pesmi Slovenskega okteta

V ljubljanski stolnici je bil koncert Slovenskega okteta, na katerem so ob prazniku svetih treh kraljev predstavil pesmi z nove zgoščenke Božič s Slovenskim oktetom in druge skladbe z bogate pevske zakladnice. Skladbe sodijo v zakladnico najlepših slovenskih božičnih napevov in s svojo raznolikostjo predstavljajo edinstvene bisere narodnega izročila. 




Na zgoščenko so umestili petnajst skladb, ki v najlepši zvočni podobi pričarajo zvoke slovenskega božičnega vzdušja. Te skladbe so: Sveta noč, Glej, zvezdice božje, Z višav nebeških sem poslan, Poglejte čudo se godi, Božji nam je rojen sin, Zveličar preljubi je prišel nocoj, Zveličar danes se je rodil, Prisvetil je veseli dan, Slava bogu, Rajske strune, zadonite, Zveličar nam je rojen zdaj, Pastirci kam hitite, Kaj se vam zdi, pastirci vi, Noč božična ter Raduj, človek moj.

Projekt Božič s Slovenskim oktetom sega v letu 1966, ko je oktet izdal svojo prvo ploščo z božičnimi skladbami. Te je za tedanjo sestavo okteta priredil skladatelj Matija Tomc. V zadnjem obdobju delovanja okteta so projekt nadgradili z novimi priredbami Janeza Močnika in Jožeta Vidica. Projekt so pripravili v sodelovanju z organistom Tonetom Potočnikom.

Slovenski oktet je prvič zapel leta 1951 v Slovenski filharmoniji in vse od tedaj velja za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni ansambel. Osnovno poslanstvo okteta je ohranjanje in plemenitenje slovenske vokalne glasbe. Trenutno zasedbo sestavljajo Jože Vidic, Vladimir Čadež, Rajko Meserko, Marjan Trček, Janez Triler, Darko Vidic, Janko Volčanšek in Matej Voje.

Novi upokojenci, poskrbite za zdravstveno zavarovanje

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) svetujejo vsem tistim bodočim upokojencem, ki so že odjavljeni iz delovnega razmerja, a odločbe z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še niso dobili, da si obvezno zdravstveno zavarovanje za vmesni čas uredijo sami.

Mesečni znesek zanj znaša dobrih 14 evrov. Ko se bodo upokojili, jim bo znesek za zdravstveno zavarovanje v vmesnem obdobju vrnjen. Če si tega zavarovanja ne uredijo, bodo pri zdravniku samoplačniki. Vse storitve bodo morali plačati sami, opozarjajo na ZZZS.

Novoletna poslanica predsednika Republike Slovenije

Predsednik republike Borut Pahor je državljankam in državljanom v novoletni poslanici zaželel vse dobro. Dejal je, "Hočemo, da nas prevzame tisti čudoviti občutek notranjega zadoščenja, da skupaj dosegamo nekaj tako dobrega, da bo ostalo kot dediščina in navdih tudi našim zanamcem". Dotaknil se je tudi krize in poudaril, da je ta premagljiva.

"Je sploh kateri občutek bolj plemenit od tega, da naredimo nekaj zase in za druge, kar nas dela še bolj človeške in še bolj dostojanstvene?" se je v novoletni poslanici na TV Slovenija vprašal Pahor in dodal, da je v nas kljub težavam še vedno toliko upanja in vere v boljšo prihodnost, da bomo premagali malodušje in strah.

Kot je dejal, to samo po sebi ne rešuje krize, toda brez tega poguma in kljubovalnosti se s problemi sploh ne moremo uspešno soočiti in jih rešiti. "In jih bomo rešili," je poudaril Pahor.

Predsednik republike je pozval: "Naredimo na vsaj toliko časa nekaj, kar koristi in polepša dan tudi drugim". Kot je pojasnil, nas ti drobni občutki zadoščenja, da premagujemo sebičnost in delamo za skupno, delajo srčne ljudi, "celo srečne".

"Zaupajmo vsak vase in eden v drugega. Spoštujmo se. Spodbujajmo se," je dejal Pahor. Kriza je po njegovem mnenju premagljiva, če okrepimo duh povezanosti in odgovornosti eden za drugega. "Bodimo odločni, a strpni. Uspeli bomo," je zaključil.

sta, foto janez platiše

Božič – praznik Jezusovega rojstva

Na božični dan, 25. decembra, v Katoliški Cerkvi praznujejo rojstvo Jezusa Kristusa. V spomin na ta dogodek verniki postavljajo jaslice. Simbol božiča pa predstavlja tudi božično drevesce. Po številnih cerkvah so tradicionalno potekale polnočne maše. Polnočnico v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani je daroval ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres. V stolni cerkvi sv. Janeza Krstnika v Mariboru pa mariborski nadškof metropolit Marjan Turnšek. 

Škofi so darovali polnočne maše še v Murski Soboti, Novem mestu, Celju in Kopru, v konkatedralni cerkvi Kristusa Odrešenika v Novi Gorici pa jo je vodil upokojeni koprski škof Metod Pirih.

Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo. Po tem dogodku od 6. stoletja naprej štejemo tudi človeško zgodovino. Papež Julij I. (337–352) je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december.

Čas zimskega solsticija je bil že v predkrščanskih časih obdobje praznovanja in festivalov. Katoliška Cerkev se je temu prilagodila in obdobju okoli solsticija, ko se dnevi začenjajo daljšati, dala novo vsebino. Ob prihodu nove luči v naravo kristjani praznujejo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila.

V evangeličanski cerkvi polnočne maše nimajo ampak imajo bogoslužje na predvečer praznika. Nekateri pravoslavni kristjani pa zaradi uporabe drugačnega koledarja božič praznujejo 7. januarja, med njimi so tudi verniki Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji.

Po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Sloveniji iz leta 1991 je božič dela prost dan.

SŠK, STA, Janez Platiše