Podelili so certifikate Družini prijazno podjetje

V Cankarjevem domu je Inštitut Ekvilib skupaj z Ministrstvom za delo podelil 18 osnovnih in 6 polnih certifikatov Družini prijazno podjetje. Pred podelitvijo certifikatov, podelila jih je državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk, sta potekali okrogli mizi Raznolikost delovnih timov, kako do tja? in Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja 10 let kasneje, kje je Slovenija.

Osnovne certifikate Družini prijazno podjetje, generacije 2014 so prejeli: Biotehniški center Naklo, Center za usposabljanje, delo in varstvo Matevža Langusa Radovljica, CENTERKONTURA d.o.o., Dom starejših občanov Ilirska Bistrica, Dom starejših občanov Ljubljana Vič – Rudnik, Javne službe Ptuj d.o.o., Javni medobčinski stanovanjski sklad Maribor, Skupina Proficio, LIDL d.o.o. k.d., PLASTIKA SKAZA d.o.o., Psihiatrična klinika Ljubljana, SNAGA, d.o.o., Splošna bolnišnica Murska Sobota, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Zavod RS za zaposlovanje, Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, Zdravstveni dom Ljubljana in Zdravstveni dom Novo mesto.

Polne certifikate pa so prejela podjetja: Baby center d.o.o., BORZEN, organizator trga z električno energijo, d.o.o., Elektro Gorenjska, d.d., Elektro Maribor d.d., Nova Ljubljanska banka d.d. in Slovenski inštitut za standardizacijo.

Z dogodkom so hkrati počastili 10 let od razvojnega partnerstva „MLADIM MATERAM/DRUŽINAM PRIJAZNO ZAPOSLOVANJE” v okviru pobude EQUAL, iz katerega izhaja certifikat Družini prijazno podjetje, ter desetletnico delovanja Ekvilib Inštituta.

Bela napotnica – prihranek časa in poti za bolnika

S prvim januarjem 2015 vstopa v veljavo bela napotnica, ki pomeni razbremenitev osebnega zdravnika in, kar je morda še bolj pomembno, bela napotnica bo prispevala k prihranku časa in poti bolniku. Bolniki, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika (splošni zdravnik, zobozdravnik, ginekolog) v javni zdravstveni mreži, torej v zdravstvenem domu ali pri koncesionarju, bodo na podlagi bele napotnice zasebnega zdravnika lahko koristili vse nadaljnje specialistične storitve v javni zdravstveni mreži pod enakimi pogoji kot bolniki na podlagi zelene napotnice. Bolnik, ki bo imel napotnico osebnega zdravnika za specialistični pregled in si bo izbral zasebnega izvajalca (samoplačniško ambulanto), pa se v novem letu ne bo vračal več k osebnemu zdravniku po novo napotnico za napotitve k drugim specialistom ali na diagnostične preiskave.

Mihael Demšar, dr. med., predsednik Odbora za osnovno zdravstvo je ob tem dejal: »Gre za male korake v pravo smer. Odbor za osnovno zdravstvo je z uspešnimi sestanki uspel uresničiti idejo bele napotnice, katere vsebina je skoraj popolnoma enaka zeleni. Pacient bo imel z belo napotnico enake pravice pri javnem izvajalcu.«

Tudi pri vpisu v čakalno vrsto bo veljal enak režim, ne glede na to, s kakšno napotnico se bo bolnik prijavil na pregled. Omejitev, ki velja pri obeh vrstah napotnice, je, da specialist ne more napisati napotnice samemu sebi.

S podrobnimi navodili je ZZZS seznanil izvajalce zdravstvenih storitev, ostali dokumenti pa so dosegljivi na spletni strani ZZS, kjer je objavljena tudi bela napotnica in si jo lahko vsak zasebni izvajalec natisne.

Vir: Zdravniška zbornica Slovenije

Razstava - Kam so šle vse fabrike?

Kamnik, november 2014 – Na gradu Zaprice v Kamniku so odprli razstavo ' Kam so šle vse fabrike' avtorja Markota Kumerja, ki predstavlja zgodbe sedmih najpomembnejših kamniških tovarn: Titana, Svilanita, Kika, Ete, Svita, Utoka in Stola, ki imajo svoje korenine na koncu devetnajstega ali na začetku dvajsetega stoletja, vse pa so nastale predvsem na pobudo podjetnih posameznikov. Z razstavo je avtor dregnil v nerazščiščeno in nezaceljeno kamniško rano. Razstavo, ki bo odprta do konca leta 2015, je odprl Marjan Šarec, župan Kamnika.

V otvoritvenem nagovoru je župan Kamnika med drugim dejal: "Kamniške fabrike niso odšle nikamor, večina objektov še stoji, izgubili pa so dušo, kajti delo, ki so ga ustvarjale generacije, je uspelo eni generaciji uničiti v zgolj parih letih. Ne zgolj zaradi izgube trga in nekonkurenčnosti, ampak predvsem zaradi premajhne volje, da bi se nekdanja uspešna podjetja še pravočasno prestrukturirala, s čimer je (med vrsticami) namignil na dejstvo, da se je več energije vlagalo v privatizacijo, hiter zaslužek in plenjenje premoženja."

 

O sami razstavi, ki jo je pripravil, je Marko Kumer dejal, da gre za realizacijo projekta, ki se je, na pobudo KD Priden možic, začel s postavitvijo manjše istoimenske razstave v parku Evropa, ki je pripomogla k temu, da so uspeli zbrati kontakte, informacije in predmete, ki so razstavljeni. Po njegovih besedah razstava prinaša subjektiven izbor predmetov iz sedmih kamniških tovarn, saj vsega, žal, nikoli ni moč vključiti, se pa nadeja, da se projekt s to razstavo, ki jo je oblikovala Sonja Ifko, strokovnjakinja za industrijsko dediščino, še ni končal in da se bo stvar še nadaljevala.

Glede knjige oziroma razstavnega kataloga, pa je Marko Kumer dejal, da ne gre za klasičen razstavni katalog, ampak za besednjak pojmov, ki so povezani s kamniško industrijo. Na ta način je želel ohraniti tudi del tovrstne dediščine, ki utegne zlagoma, z menjavo generacij, ponikniti v pozabo, samemu katalogu razstave pa nekako podaljšati rok uporabnosti.



Za spremljajoči program odprtja razstave, v katerem so za glasbeno popestritev, s staro pesmijo, iz leta 1910, kamniških tkalk, premierno poskrbele Ljudske pevke Predice, so poskrbeli v Kulturnem društvu Priden možic, vse skupaj pa je, zabavno in z družbeno kritično noto, povezoval Goran Završnik, ki je na koncu prireditve, brez dlake na jeziku, dejal, da za propad kamniških fabrik nista krivi le izguba trga in nekonkurenčnost, ampak, da je imela prste zraven tudi kaka (lokalna) bar..a.

Občinstvo ga je za besede, ki so vseprisotno in nemo kričale, da jih slednjič nekdo izreče tudi na glas in brez katerih bi prireditev obvisela kar nekako v zraku, nagradilo z bučnim aplavzom.

 
Po končani otvoritvi razstave sem se pogovarjal z direktorjem takratnega UTOK-a Stanetom Simšičem, ki je poudaril: "Razstava me je boleče prizadela ker gledam kako so šle naše fabrike v likvidacijo. Prav žal mi je, da lepo in skrbno pripravljena razstava boleče ohranja spomine na tisti čas, ki lepo prikazuje tudi delo in dejavnost naše tovarne."



Drugi moj sogovornik je bil Ivan Kozjek, ki je bil v UTOK-u vodja energetike, ki je med drugim dejal: "Za delavca je bilo takrat dobro poskrbljeno. Poleg dobro organizirane prehrane smo imeli redno delo in plačo, ki je bila kar dobra v primerjavi s sedanjim časom. Razstava na kateri sem se, po dolgem času, srečal z nekaterimi prijatelji in sodelavci, mi je pa zelo všeč."

 

Pogovarjal sem se tudi z Ivotom Gašperičom, strojnim inženirjem, ki je delal v Titanu. Navdušen nad razstavo je med drugim dejal: "Razstava je enkratna in za naše zanamce odlična dediščina." Povedal je tudi kako so v okviru tovarne imeli odlično poskrbljeno za kulturno in športno dejavnost ter kako so udarniško izdelali tovorno žičnico za planinsko kočo na Kokrškem sedlu, ki še danes obratuje. Poudaril pa je: "Za delavca je bilo zelo dobro poskrbljeno. Plače z zahodom niso bile primerljive, marsikatero blago se ni dobilo, kljub temu pa smo se počutili bolj srečne kot se mladi počutijo danes."

Spletna stran Medobčinskega muzeja Kamnik TUKAJ

Besedilo in video: Janez Platiše
Vir: Medobčinski muzej Kamnik, Kamnik Info

Miklavž obdaril otroke v Polhovem Gradcu

Polhov Gradec, 5.12.2014 – V nabito polnem Kulturnem domu Jakoba Trobca v Polhovem Gradcu je Kulturno društvo Gregor Rihar organiziralo Miklavžev večer z naslovom Oh, ti darovi – Miklavž je tu! Po igri, ki so jo pripravili mladi je Miklavž obdaril otroke.