15. Sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas

Letošnji 15. Sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas, ki bo odprt do sobote 31. januarja, je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani uradno odprl Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Nagrado Gospodarskega razstavišča za kakovost in odličnost v turizmu Jakob je Ekonomski in turistični šoli iz Daruvarja na Hrvaškem za Sladke spominke – inovativno ponudbo medenjakov in čokolad s simboli mesta, podelil Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Vlade RS. Navzoče sta nagovorila še ljubljanski župan Zoran Janković in mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča.

VIDEO - Nekaj lepih video utrinkov z letošnjega sejma Alpe-Adria



Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu je v nagovoru med drugim je dejal: »V obmejnih regijah sosednjih držav živi več kot 150.000 Slovencev. Danes meja ni več. Združuje nas skupna evropska družina, skupni kulturni prostor in skupno, tudi gospodarsko in turistično sodelovanje. Odkrivajmo naše zamejstvo! Naj ne bo več neznano, ampak povezano z matično domovino, predvsem pa vedno prisotno v naših srcih, glavah, razmišljanjih in popotovanjih.«

Minister Počivalšek je po slovesnem odprtju v pogovoru z Dragom Bulcem, predsednikom Društva turističnih novinarjev FIJET Slovenije, razgrnil svoje poglede o razmerah v slovenskem turizmu.

Letošnji poudarek sejma je na aktivnem turizmu. Pohodništvu, kolesarjenju in ribolovu se kot novost pridružujejo ekstremni, adrenalinski in urbani športi. Njihovo predstavitev z brezplačnimi predstavitvenimi tečaji dopolnjuje še komisijska prodaja rabljene športne opreme v organizaciji športnega društva Alive.

Od 28. do 31. januarja 2015 poteka še 9. Mednarodni strokovni sejmi okusov – gastronomija, pijača, kava, slaščičarstvo, pekarstvo, gostinsko-hotelska oprema, sladoled in vino. Oba sejma je mogoče obiskati z eno stopnico.

Vse dni je sejem odprt od 10. – 19. ure. Vstopnica za upokojence stane 5 evrov.

Računalniško usposabljanje za urejanje spletne strani

V Mestni knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani je potekalo računalniško usposabljanje, ki je bilo namenjeno urednikom spletnih strani, ki so že nastale v okviru Stičišča NVO osrednje Slovenije in tistim, ki se zanjo šele odločajo, da se usposobijo in spoznajo urejevalnik spletnih strani Conloco ter osvojijo oblikovanje in pošiljanje elektronskih obvestil z uporabo brezplačnega programa za pošiljanje e-obvestil MailChimp.


Udeležencem je po usposabljanju na voljo nadaljnje brezplačno mentorstvo pri urejanju spletnih strani in kreiranju e-obvestil.

Usposabljanje je bilo praktične narave, zato je delo potekalo na računalnikih. V prvem delu so slušatelji spoznali, kako dodajati besedila in fotografije na spletne strani, ki so nastale v okviru Stičišča NVO osrednje Slovenije. V drugem delu pa so se učili uporabljati brezplačno orodje MailChimp, ki je namenjeno kreiranju in pošiljanje e-obvesti kot so vabila, obvestila, novice in druge vsebine svojim članom in uporabnikom.

Usposabljanje sta vodili Klara Kržišnik in Irena Planinšek, sodelavki Stičišča NVO osrednje Slovenije, ki nudita pomoč in podporo NVO na različnih področjih med drugim pri prvem nastopu na spletu preko tipskih spletnih strani in promociji organizacij.

Dodatne informacije: Klara Kržišnik: 059 927 619, klara.krzisnik@consulta.si, http://www.consulta.si/

Naj prostofer 2014 je Vinko Zalar

Za Naj prostoferja 2014 je bil po mnenju uporabnikov razglašen Vinko Zalar iz Ljubljane. Ta naziv si je prislužil z upoštevanjem vseh treh kriterijev. Bil je najboljši po številu prevoženih kilometrom, na vrhu po zadovoljstvu uporabnikov in dobil najvišje ocene uporabnikov. Slovesnosti se je udeležil tudi minister Boris Koprivnikar, ki je bil častni pokrovitelj dogodka in soustanovitelj mreže Matija.

Za prostoferja, ki je bil po mnenju uporabnikov najboljše ocenjen je bil razglašen Rajko Primc iz Ljubljane. Prostofer, ki je prevozil največ prostoferskih kilometrov, preko 5 tisoč, pa je bil Branko Breznik iz Celja. Ker je zbolel je priznanje prevzela njegova žena.



Aktivnim prostoferjem, ki jih preko 80 pa so podelili zahvalne listine. Posebno zahvalo je za prostovoljno delo pri širjenju prepoznavnosti mreže Prostofer prejela Darinka Bukovnik. Priznanja in zahvale je podelil Iztok Polak, direktor mreže Matija.

Slovesnosti se je udeležil tudi minister Boris Koprivnikar, ki je bil častni pokrovitelj dogodka in tudi eden od ustanoviteljev mreže Matija. V nagovor je poudaril, da je vesel ker se projekt Prostofer uspešno nadaljuje.

Predstavljen je bil tu primer dobre prakse iz Občine Radlje ob Dravi kjer se je v okviru projekta Starejšim prijazna občina, ki ga je vodil Inštitut Antona Trstenjaka, pridružila projektu Prostofer. Povezali so se tudi z Zavodom Zadihaj in najeli električni avtomobil za katerega mesečno Občina plačujejo približno 250 evrov.

V njihovi občini sedaj prostovoljci z električnim avtomobilom vozijo starejše ljudi po opravkih. "K premišljeni akciji, kako izboljšati mobilnost starejših v naši Občini nas je se spodbudila ukinitev javnega avtobusnega prevoza," je poudaril Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi.

Glavni pokrovitelj dogodka je bil T-2. Ostali pokrovitelji pa so bili Toyota Slovenija, Hartmannn, VPD Bled, Avtotehna, Lidl, Zavarovalnica Triglav in Telekom Slovenija.

Homerjeva Iliada v režiji Jerneja Lorencija bo zaživela v Gallusovi dvorani CD

Na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma bo v soboto, 24. januarja, ob 20.00 premiera krstne uprizoritve Homerjeve Iliade, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma. Režiser uprizoritve je Jernej Lorenci, ki je skupaj z dramaturgoma Evo Mahkovic in Maticem Starino tudi avtor priredbe tega znamenitega epa. 

V uprizoritvi igrajo Jure Henigman kot Ahil, Nina Ivanišin kot Tetida, Aljaž Jovanović kot Paris, Gregor Luštek kot Hefajst, Marko Mandić kot Hektor, Zvezdana Novaković kot Brizejda, Jette Ostan Vejrup kot Hera, Tina Potočnik kot Helena, Matej Puc kot Zevs, Blaž Setnikar kot Patroklos, Janez Škof kot Priam in Jernej Šugman kot Agamemnon. Kot pravi Lorenci, je »Iliada prvi ep Evrope, praroman, praopera, praspektakel, prvi MTV«. Odpira vprašanja posameznika in identitete ter možnosti razmišljanja o času, v katerem živimo.

Ravnatelj ljubljanske Drame Igor Samobor opaža, da so v času moralne in finančne krize kultura, umetnost, in s tem tudi gledališče, na žalost postavljeni na stranske tire ter da se prav tu kot izredno pomembno predstavi sodelovanje gledaliških institucij, ki pokaže, kako živo in močno je slovensko gledališče v resnici ter koliko možnosti za pogovore o stanju družbe, v kateri živimo, dejansko lahko ponudi. To odpira tudi vprašanje identitete, ki je tudi rdeča nit letošnjega repertoarja SNG Drama Ljubljana. Spraševanje o spremembah evropske civilizacije in zgodovini vojn je ravnatelja Drame Igorja Samoborja in režiserja Jerneja Lorencija privedlo do odločitve za uprizoritev Iliade, pratemelja in izvora Evrope, njenega začetka. 

Kot pravi direktorica in umetniški vodja Mestnega gledališča ljubljanskega Barbara Hieng Samobor, se je za sodelovanje v koprodukciji odločila tudi zaradi priložnosti ponovnega ustvarjanja z režiserjem Lorencijem, možnosti sodelovanja in poglobljenega medsebojnega spoznavanja med člani obeh največjih slovenskih igralskih ansamblov ter uprizoritvenih priložnosti, ki jih daje veličastni oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma.

Na novinarski konferenci pred premiero je poudarila, da gre za uprizoritev, ki je ne moremo opisovati, ampak jo moramo sami doživeti. »Opisuje na tisoče ljudi, ki so bili in ki bodo. Opisuje jo tisočim ljudem, ki bodo to predstavo gledali, pa vendarle pušča posameznemu gledalcu, da bo predstavo prosto evociral v svoji fantaziji, s pomočjo fantazije, ki jo bo imel pred sabo na odru in v ušesih. Gre za uprizoritev, ki priklicuje neke podobe, buri domišljijo, omogoča lastne asociacije, odpira zelo široke asociativne pokrajine, ne da bi nas silila v ta ali oni zgodovinski čas, lahko si ga celo poljubno izberemo. Vsi avtorji verjamejo v to, da sta poezija in glasba oz. zvočna kreacija tista, iz katere lahko nastane več podob, ki so lahko preprosto likovne ali pa celo čustvena in filozofska potovanja. Uprizoritev na odru povzroči zelo veliko, največ pa stavi na dogajanja v naših glavah.«

Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski pri Iliadi izpostavlja kontradikcijo med uprizoritvenim prostorom in občutkom intimnosti, ki ga predstava vzbuja. »Iliada ustvari občutek intimnosti kljub velikemu volumnu Gallusove dvorane Cankarjevega doma in daje gledalcu občutek, da je sam z ljudmi, ki so na odru.« Intimnost poudarja tudi vizualna podoba Iliade pod avtorstvom fotografa Petra Uhana in oblikovalke Maje Gspan. »V urbanem okolju se srečujemo z obrazi igralcev, ki nas gledajo v oči. In takšna je tudi Iliada, kot gledalec se počutiš zelo blizu.«

»Ena naših prvotnih idej je bila, da v času, ko vedno bolj in bolj skrbimo vsak zase, odpremo čim več priložnosti za sodelovanje med odličnimi igralci, ki se navadno med seboj v poklicnem smislu ne srečujejo dovolj. V tem času radikalnega individualizma je to še posebej pomembno sporočilo, hkrati pa ena od temeljnih vlog teatra in umetnosti,« je povedal režiser uprizoritve Jernej Lorenci in ob tem poudaril še pomen govora in petja, ki v epu nastopata kot eno. Zven in pomen posamične besede nista ločena, subjekt in objekt ne dosežeta tega razcepa. Pri ustvarjanju predstave v Gallusovi dvorani so režiser in ekipa želeli tudi intimizirati prostor, v katerem bo živela Iliada. »Iščemo gledališko doživetje,« poudarja Lorenci. 

Pri ustvarjanju priredbe sta poleg Lorencija sodelovala tudi dramaturga Matic Starina in Eva Mahkovic. Starina pravi, da je končno besedilo nastajalo organsko, skozi celoten proces študija, ko ga je skupaj vsakodnevno klesala celotna ekipa. »To je še vedno Homerjeva Iliada, ampak tudi Iliada celotne ekipe in kmalu tudi vaša.« Eva Mahkovic izpostavlja uporabo časovnega okvirja v Homerjevi Iliadi in vprašanje konstrukcije časovnice zgodbe, čeprav je to ep. »Zavedati se moramo značilnosti tega posebnega žanra. Homerjeva zgodba je samo drobec v neki široko zastavljeni zgodbi trojanskega cikla. Kot eden ključnih izzivov se je postavilo vprašanje, kako postaviti uprizoritev na oder, ne da bi izgubili epsko širino.«

Lektorica Tatjana Stanič v ospredje postavi vrhunskost Sovretovega prevoda Iliade, ki je bil nagrajen tudi s Prešernovo nagrado. »Ko smo besedilo v roke vzele nove generacije, se je izkazalo, da njegova genialnost še vedno drži. Pri študiju uprizoritev se kdaj zgodi, da besedilo začne razpadati, v našem primeru pa nikakor ni bilo tako. Prevod nam je bil v trdno oporo pri delu. Pri Iliadi gre za posebno strukturo podajanja informacij skozi verz heksameter, ki ga je bilo treba tudi oživiti in ozavestiti na gledališki način. Kar se bo slišalo na odru, bo pravzaprav gledališka interpretacija epske pripovedi.«

Koreograf in asistent režiserja Gregor Luštek izpostavi zanimivo povezavo med heksametrom v epu, in izzivom iskanja narativnosti iz neke druge ritmične pozicije, ko direktna pripovednost ne deluje več. Scenografa Branka Hojnika sta pri ustvarjanju scenografije navdihovali svetloba in njena igra v gledališkem prostoru. Enako kot ostali sodelavci pa izpostavlja zadovoljstvo ob sodelovanju v takšnem kolektivu. Prav tako so tudi igralci veseli sodelovanja z igralskimi kolegi iz drugega gledališča. 

Uprizoritev pomembno definira glasba, ki jo je ustvaril večkrat nagrajeni skladatelj Branko Rožman skupaj z asistentko Zvezdano Novaković. Kostumografinja je Belinda Radulović, luč pa oblikuje Pascal Mérat. Pri Iliadi sodeluje tudi asistentka scenografa Eva Brvar Ravnikar.

Predpremiera: PE, 23. januarja 2015, ob 19.30
Premiera: SO, 24. januarja, ob 20.00

Ponovitve: PO, 26., TO, 27., SR, 28., ČE, 29., PE, 30., in SO, 31. januarja, ter TO, 3., SR, 4., PO, 23., TO, 24., SR, 25., ČE, 26., PE, 27., in SO, 28. februarja 2015, ob 19.00

Pripravil: Janez Platiše
Vir : NG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma