Sejem Narava zdravje 2016

LJUBLJANA – Letošnji 47. sejem Narava zdravje, ki bo odprt do 27. novembra je v znamenju konoplje in očesnih ter samoplačniških zobozdravstvenih storitev, predvsem iz Hrvaške. Tudi ponudba je skromnejša kot prejšnja leta. Spremlja pa ga bogat spremljevalni program. To je bil moj prvi vtis ogleda sejma.

Kljub temu pa boste na sejmu za zdrav življenjski slog, ki ponuja aktualne vsebine v sklopih kot je prehrana, zdravje, naravna kozmetika, gibanje, wellness in zeleno sobivanje videli marsikaj zanimivega in koristnega. Prvič recimo vsebine, ki obravnavajo odnos človeka z živaljo.

Sejem nagovarja vse generacije, da na njem najdejo bodisi nasvet za zdravje, boljše počutje ali lepši videz, trajnostno rešitev v preurejanju svojega doma, bodisi namig za spreminjanje prehranjevalnih navad, sprostitev ali rekreacijo zase, usmeritve za delo na vrtu ali v sadovnjaku. Razstavljavci ponujajo izdelke in storitve, ki jih je mogoče kupiti po ugodnih sejemskih cenah.

V bogatem in dinamičnem spremljevalnem programu je mogoče izbirati med več kot 100 različnimi predavanji, delavnicami, degustacijami, okroglimi mizami idr. Ena od nosilnih tem je tudi letos uporaba konoplje v prehrani, industriji in medicini. S podrobnostmi in programom predavanj ter delavnicami se lahko seznanite na povezavi: http://www.narava-zdravje.si/za-obiskovalce/narava-zdravje-2015

Sejem je odprt od četrtka do sobote, od 9.00 do 19.00 ure, v nedeljo do 17.00 ure. Predlagam, da sejem obiščete ko je še dan saj sta razstavni dvorani Kocka in Steklena dvorana prav slabo razsvetljeni. Čudi me, da so razstavljavci pristali na tako slabe razstavne pogoje.

   

Redna vstopnica znaša 7 evrov, s popustom (dijaki, študentje in upokojenci) 5 evrov, družinska 15 evrov.

Izšla knjiga Janeza Bogataja - Abeceda okusov Slovenije

LJUBLJANA - Založba Družina je v ponedeljek, 21. novembra, v Galeriji Družina predstavila kulinarično knjigo Abeceda okusov Slovenije, ki jo je napisal dr. Janez Bogataj, oblikoval Edi Berk, uredila pa Manica Ferenc.

Janez Bogataj pove, da je za slovensko kulinariko značilno to je, da poznamo različne jedi z istim imenom in imamo eno jed z različnimi imeni! A k temu osnovnemu pravilu dodajamo še paleto različnih okusov, bogato kuharsko znanje in spretnosti, ki dokazujejo povezanost prebivalcev Slovenije z naravo. Bogastvo slovenske kulinarike je prav v njeni lokalni in regionalni raznolikosti. 

Izbranih 25 jedi ne smemo razumeti kot »muzej kuhanja« ampak kot ustvarjalno izhodišče za inovativnost na naših sodobnih omizjih, ki pa ohranjajo razpoznavnost in istovetnost bogate prehranske kulturne dediščine.

VIDEO - POGOVOR Z JANEZOM BOGATAJEM


Bogataj je kritično ocenil obsedenost z globalnimi jedmi, pri čemer se pozabi na slovenske. O njih bi morali več izvedeti že v šolah, izobraževanje o njih pa bi koristilo tudi gostincem, da bi znali slovensko hrano ponuditi.

Knjiga je izšla tudi v angleščini. Izvod je bil poslan tudi bodoči prvi ameriški dami Melanii Trump. Kot je pojasnil Janez Bogataj, so pri angleški različici jedi najprej napisane v slovenščini, sledi fonetični zapis, šele nato je prevod v angleščino. Knjigo bi lahko uporabili pri kulinarični diplomaciji, ki je v svetu že dobro razvita, pri nas pa še ne.

Za pokušino pa nam je Gostilna Arvaj pripravila jedi pod črko A (ajdova kaša) in Ž (žganci) ter nekaj vmes K (kranjska klobasa). Ni pa manjkalo tudi dobrega vipavskega vina, soka in vode.

FOTOPROJEKCIJA FOTOGRAFIJ S PREDSTAVITVE KNJIGE

Uspešno zaključen 4. mednarodni festival vezenja

VELENJE – V Rdeči dvorani Velenje je potekal 12. in 13. novembra potekal 4. mednarodni festival vezenja – Praznične vezenine za Martinovo. Festival so organizirali Mestna občina Velenje v sodelovanju z Univerzo za III. življenjsko obdobje Velenje, Mladinskim centrom Velenje, Festivalom Velenje, Rdečo dvorano Velenje in Muzejem Velenje. Na festivalu je razstavljajo vezenine več kot 200 razstavljavcev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Italije.

Pogled na prizorišče razstavnega prostora. Foto: UTŽO Velenje.

Na zaključni prireditvi so razglasili tri najboljše vezenine. Po mnenju komisije je najboljšo vezenino izdelala Darinka Vidmar iz skupine vezilj Zlata nitka iz Italije. Druga najboljša je bila vezenina Jožice Guštin iz skupine Spominčice Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, za tretje najboljšo vezenino pa je bila razglašena vezenina Marje Jalen iz Farnega kulturnega društva Koroška bela.

Z leve podžupan MO Velenje Peter Dermol, predstavnica Marje Jalen, Jožica Guštin, Darinka Vidmar in dr. Bojan Knific. Foto: UTŽO Velenje. 

Nagrade in priznanja sta najboljšim podelila podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol in predsednik Komisije za ocenjevanje najboljših vezenin dr. Bojan Knific.



Razstavo je oba dneva popestril bogat kulturni program, na katerem so se predstavili otroci Vrtca Velenje, Godba Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, učenci Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, folklorna skupina Karnevalska grupa Novoselac iz Vrnjačke Banje, Njivski kvintet, Robert Goličnik z Ansamblom Šepet in orkestrom Glasbene šole Goličnik, na zaključni prireditvi pa je nastopil tudi Robert Goter.

Foto: UTŽO Velenje, Video: Stanko Kotnik

Novi vodniki, knjiga in zemljevidi Planinske založbe PZS

Planinska založba PZS je predstavila novosti: vodnika Julijske Alpe: južni del in Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras, zbirko zgodovinskih zgodb Ljudje v gorah, četverico prenovljenih planinskih zemljevidov, Planinski koledar 2017 ter ponatisa vodnika Razširjena slovenska planinska pot in Dnevnika Slovenske turnokolesarske poti. V okviru mednarodne pobude Brati gore 2016 pa bodo planinski avtorji nastopili v več krajih po Sloveniji.

Skupini Mangarta in Jalovca Jožeta Draba in Zahodne Julijske Alpe Klemna Janše se je pridruži tretji vodnik, Julijske Alpe: južni del Andraža Poljanca, ki ga je uredila Mojca Stritar Kučuk. "Vodnik pokriva območje južnega dela vzhodnih Julijcev od Krnske skupine čez Spodnje Bohinjske gore do Ratitovca in doslej malce zapostavljene Jelovice. Zasnova je enciklopedična, torej zajema vse vrhove, vse markirane poti, poleg tega pa tudi neoznačene pristope in nekaj brezpotij," je povedal pisec.

Sveže izdan planinski vodnik Slovenska Istra, Čičarija, Brkini in Kras Milana Vinčeca, ki ga je uredil Gorazd Gorišek je kot nalašč za vse, ki imajo radi lažje in označene planinske poti ter izlete s ščepcem zgodovine in kulture. "Razgiban gričevnat svet, prijazno podnebje, zmerna poletja in mile zime, snega je malo, zadrži se le v višjih hribovitih predelih, vse leto privabljajo številne obiskovalce, izletnike in pohodnike. Vsak letni čas ponudi kaj novega in zanimivega, vsak obisk je začinjen s pridihom čarobnega," povabi bralca na pot avtor izbirnega vodnika, Primorec Vinčec.

Ljudje v gorah, zbirka petnajstih zgodovinskih zgodb, vpetih v gorsko okolje, je delo priznanega planinskega publicista Dušana Škodiča, ki pripoveduje humorno in življenjsko trpko, usodno, a vseskozi doživeto in sočutno, kar dopolnjujejo ilustracije Milana Plužareva. Knjigo je uredil Vladimir Habjan, avtor spremne besede pa je Stanko Klinar. "Ideje za venček zgodovinskih zgodb v časovnem loku od železne dobe do današnjih dni sem večinoma povzel iz knjige Franceta Malešiča Spomin in opomin gora, preostale pa našel med urejanjem zgodovinskih prispevkov za Planinski vestnik, tako da vse temeljijo na resničnih ali vsaj na dogodkih, ki so se ohranili v spominskih sledeh ljudskega pripovedništva."

Planinski koledar 2017 s fotografijami enajstih avtorjev nas popeljejo po slovenskem gorskem svetu v različnih letnih časih in delih dneva, tako da bo pristen okus planinstva v podobah svež vse leto. Na koledarju so označeni tudi nekateri mednarodni dnevi, npr. gora in voda, ter glavni dogodki PZS v letu 2017.

Matej Planko, je predstavil tudi štiri prenovljene izdaje planinskih zemljevidov v merilu 1 : 25.000, in sicer Jalovec in Mangart, Bohinj, Stol in Triglav, ki jih je Planinska založba izdala v letu 2016 v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije in Geodetsko družbo. “Naši podatki o planinskih poteh so stalno posodobljeni, saj več sto markacistov nenehno s terena poroča o spremembah. Poleg tega tudi skrbimo za točne vrise vseh drugih nemarkiranih stezic v naših gorah, za kar v preteklih desetletjih ni skrbel nihče" je izpostavil Planko. Poleg tega obiskovalci z nakupom zemljevidov Planinske založbe PZS prispevajo k zbiranju sredstev za obnovo in vzdrževanje planinskih poti.

V Planinski založbi sta izšla tudi ponatisa vodnika Razširjena slovenska planinska pot Gorazda Goriška, ki je po izidu leta 2014 na 30. slovenskem knjižnem sejmu prejel nagrado za najlepšo slovensko knjigo v kategoriji poljudnih knjig, ter ponatisa Dnevnika Slovenske turnokolesarske poti, ki je ob odprtju 1800 kilometrov dolge krožne kolesarske poti po Sloveniji v začetku poletja požel izjemno veliko zanimanja, vse bolj izpopolnjen pa je tudi spletni vodnik Slovenske turnokolesarske poti.

Planinska zveza Slovenije se po uspešni prvi izvedbi tudi letos pridružuje pobudi Alpske konvencije Brati gore 2016, pri organizaciji dogodkov spodbuja planinska društva ter v tednu pred 11. decembrom, mednarodnim dnevom gora, v sodelovanju z društvi in knjižnicami organizira več prireditev – s skupno idejo: promocijo in praznovanjem kulturne raznolikosti v Alpah. Na spletni strani Alpske konvencije je dogodke mogoče registrirati še slab mesec.

Besedilo: Janez Platiše
Foto: Janez Platiše in Manca Čujež