Katere človekove pravice so bile največkrat kršene pri starejših državljanih?

Ljubljana,19.5.2017 - Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je ob predaji Letnega poročila Milanu Brglezu, predsedniku Državnega zbora in Borutu Pahorju, predsedniku RS, imela tiskovno konferenco na kateri je predstavila glavne poudarke Letnega poročila Varuha človekovih pravic RS za leto 2016.

»Zadovoljna sem, da se država čedalje bolje odziva na varuhova priporočila. V letu 2016 smo prejeli okoli 10.000 klicev pobudnic in pobudnikov, obravnavali pa približno 4.000 zadev,« je na novinarski konferenci svoje delo v preteklem letu optimistično predstavila Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic. Uvodoma je poudarila, da veliko pobud rešijo še preden so le-te vložene.



Omenila je tudi starejše državljane. Zato sem jo prosil naj pove na katerem področju so bile največkrat kršene človekove pravice pri starejših državljanih in kaj morajo storiti starejši, da bi bilo tega manj.

Institucija po besedah varuhinje še vedno največ skrbi posveča najranljivejšim skupinam. »Revščina s svojimi številnimi obrazi ostaja osrednja tema. Tudi lani smo obravnavali največ pobud, ki so se nanašale na različne socialne stiske. Prav zato smo še posebej veseli, ko nam uspe pozitivno rešiti težave najranljivejših. Če gre za skupine, je dosežek toliko večji.« Uspeli so, da morajo občine še naprej s subvencijami pomagati socialno šibkejšim prebivalcem, ki živijo v tržnih in hišniških stanovanjih ter uveljaviti pravice samozaposlenim.

Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic in Borut Pahor, predsednik RS. Foto UP.

Lani so obravnavali 4.308 zadev, od tega kar 3.183 različnih pobud. Poleg obsežnega dela v pisarni so izvedli tudi 12 poslovanj zunaj sedeža. Varuh je dosegel, da je končno sprejet Zakon o prijavi prebivališča in so tako osebe brez bivališča dobile naslov, kamor se jim lahko stekajo njihove pravice.

Pravica do vode je končno vpisana v ustavo, kar pa ni dovolj, opozarja varuhinja. Še se dogajajo primeri, da socialno ogrožene osebe ostanejo brez te osnovne dobrine. Najranljivejši ne smejo ostati niti brez doma, zato je treba najti ustrezne rešitve pri izvršbah na nepremičnino, poudarja varuhinja.

Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, in Milan Brglez, predsednik državnega zbora. Foto DZ.

Po več letih je bila sprejeta tudi novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini. Ob tem pa Vlasta Nussdorfer opozarja, da je ljudi, ki so jim zaradi različnih okoliščin kršene osnovne človekove pravice, še veliko. Mednje sodijo tudi otroci s posebnimi potrebami. Zadovoljna je, da je bila lani po njenem ukrepanju končno zgrajena in odprta OŠ dr. Ljudevita Pivka za otroke s posebnimi potrebami.

Pričakujemo, da bodo dolgo pričakovane spremembe na področju delovnih razmerij prinesle zaščito tudi delavcem, je dejala in pozdravila sprejem Zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Upa tudi, da bo sprejeta sprememba Kazenskega zakonika, po kateri bi bilo lažje dokazovanje krivde delodajalcem, ki kršijo pravice delavcev.

Z leve: Ivan Šelih, dr. Kornelija Marzel, Vlasta Nussdorfer in Tone Dolčič. Foto Platiše.

Varuhinja pričakuje sprejem zakonodaje na področju zdravja, nujno je treba urediti urgentne pedopsihiatrične službe in opravljanje psihoterapevtskih storitev. Ne premika se pri nameščanju oseb z motnjo v duševnem zdravju v socialno varstvene zavode (SVZ), zato bodo o tem pri Varuhu letos izdelali posebno poročilo.

Varuhinja je zadovoljna, da živijo mladoletni begunci in otroci brez spremstva v dijaških domovih, na neprimerne nastanitve zanje je opozarjala že pred begunskim valom. Ker se projekt nastanitve teh otrok letos julija izteka, je priporočila, naj vlada čim prej pripravi sistemske rešitve. Pozdravila je začetek reforme na področju pravosodja. Boljša organizacija dela sodišč za zagotovitev hitrejšega, preglednejšega in kakovostnejšega sojenja lahko prispeva, da bo manj primerov pristalo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, ocenjuje Vlasta Nussdorfer.

Novinarska konferenca. Foto Platiše.

Državo je pozvala, naj na področju urejanja romske problematike zavzame aktivnejšo držo. Nujno pa mora dati prednost tudi okoljskim vprašanjem. Priporočila pa je tudi, da se končno vzpostavijo pogoji za delo Zagovornika načela enakosti ter pozdravila. Opozorila je, da morajo organi v državi bolje sodelovati, saj ravno zaradi tega ne pride do uveljavitve mnogih pravic. »Uprava se mora pri svojem delu večkrat spomniti na načeli pravičnosti in dobrega upravljanja, zakonodajo pa v primeru dvoma razlagati ljudem v korist.«

»Nikakor ne smemo dovoliti zmanjševanja že pridobljenih pravic, zlasti ne v imenu kakršne koli krize, tudi finančne,« je še opozorila.

V Mojstrani bo na 19. Zvonariadi pelo 150 pevk in pevcev

Sedem različnih zborov in s tem tudi več kot 150 pevk in pevcev iz vse Slovenije se bo v soboto, 20. maja, zbralo v Mojstrani na 19. Zvonariadi. Zborom, ki prepevajo raznolike pesmi in jih oblikujejo pisane zasedbe s člani vseh starosti, je poleg ljubezni do petja skupna še ena stvar – v svojem imenu vsi nosijo besedo "zvon". 

Tokrat Zvonariado organizira Društvo Triglavski zvonovi iz Mojstrane. Njihovo celodnevno prijateljsko druženje bo doseglo vrhunec ob 18. uri s slovesnim koncertom Veselo pod Triglavom, ki bo v telovadnici Osnovne šole 16. decembra v Mojstrani, Ulica Alojza Rabiča 7, 4281 Mojstrana. Vstopnine ni.

Na koncertu bodo nastopili: Pevsko društvo Savinjski zvon, Mešani pevski zbor Šentviški zvon, Mešani pevski zbor Zvon Muta, Mešani pevski zbor Šenčurski zvon, Moški komorni zbor Mengeški zvon, Pevsko društvo Zvon Šmartno pri Litiji in Vokalno-instrumentalna skupina Triglavski zvonovi Dovje-Mojstrana.

Za sproščeno druženje tako pevk in pevcev kot tudi vseh obiskovalcev bo po končanem koncertu poskrbel Ansambel Zgornjesavci. Zbori bodo sicer v Mojstrano prispeli ob 13. uri. Po sprejemu in nastanitvi v Osnovni šoli 16. decembra v Mojstrani si bodo skupaj ogledali kraj in nekatere lokalne znamenitosti. Dogodek sofinancira Občina Kranjska Gora.

Zdravi in varni v svojem domu

V dvorani Univerze za tretje življenjsko obdobje (UTŽO) na Poljanski 6, v Ljubljani bo v četrtek, 18. maja 2017, ob 14. uri zanimivo in poučno predavanje oziroma predstavitev raziskovalne študijske skupine Dom, kultura bivanja, oprema in prenova, ki ga bo skupaj s študenti in študentkami imela mentorica študijske skupine Barbara Železnik Bizjak, univ. dipl. ing. arh. Predavanje s praktičnimi napotki je brezplačno.

Je vaša kopalnica res popolnoma varna? Že z nekaj malimi posegi to lahko popravite, ob prenovi pa je prostor popolnoma drugačen.

Na predavanju bodo obravnavane teme: Ali vemo, koliko je naše bivalno okolje varno? Ste že kdaj pomislili, kakšne nevarnosti ali ovire lahko srečamo na vsakem koraku, še posebej takrat, ko smo bolni, mobilnostno ali drugače ovirani? Kaj vse nas v lastnem domu lahko ovira, kaj in kako bi lahko primerneje rešili?

Študijska skupina UTŽO.

Študijska skupina, ki na Univerzi za tretje življenjsko obdobje deluje na področju kulture bivanja, je del programa posvetila prav temi prilagoditve domačega okolja. Člani skupine so s svojim znanjem, na podlagi prepoznavanja prednosti in slabosti rešitev v stanovanju in tudi skozi različne primere oblikovali kriterije za prepoznavanje kritičnih in potencialno problematičnih mest v stanovanju.

Stopnice so nevarne, kadar niso dovolj osvetljene. Vsaka stopnja mora biti jasno vidna. S svetilnimi trakovi to lahko popravimo.

Pripravili so seznam teh kritičnih mest, s pomočjo katerega bo vsakdo lahko preveril,kako varno in primerno je njegovo stanovanje. Poleg tega so oblikovali še kratka, poljudna navodila, kako težave in neprimerne rešitve omiliti ali jih odpraviti. To so predvsem navodila, ki ne predstavljajo stroškov za prenovo in večjo predelavo stanovanja.

Za tiste, ki bi želeli iti v prenovo svojega doma, pa so pripravili kratka navodila z namenom, da preventivno opozorijo na morebitne pasti, ko bi lahko ob prenovi stanovanja napake ponovili ali ustvarili nove.

Foto: UTŽO

Najmodernejši nakupovalni Center SES v Šiški bodo odprli leta 2019

Ljubljana, 10.5.2017 - »Skupna vrednost celotno naložbe, v katero bo vključenih več različnih investitorjev, bo približno 150 milijonov evrov,« je na novinarski konferenci, na kateri so predstavili nadaljevanje projekta gradnje nakupovalnega centra v Šiški, povedal Marcus Wild, generalni direktor SES, ki bo upravljavec in lastnik novega in najmodernejšega nakupovalnega središča pri nas. To bo na območju Šiške, najbolj gosto naseljene mestne četrti v Ljubljani, zraslo do jeseni 2019. Gradnja se bo pričela junija.

                      Z leve: mag. Igor Mervič, Toni Pugelj, Marcus Wild in Zoran Janković, Andreja Jernejčič.

»Slovenija je za nas izredno perspektiven trg, saj tukaj že upravljamo štiri nakupovalna središča, kar pomeni, da zelo dobro poznamo nakupovalne navade slovenskih kupcev. Z novim centrom pa bo Ljubljana dobila odlično dopolnitev k obstoječemu nakupovalnemu okolju širšega mestnega središča,« je poudaril generalni direktor SES, ki velja za vodilno družbo na področju gradnje, razvoja in upravljanja nakupovalnih središč v Sloveniji in sosednji Avstriji, trenutno pa upravlja kar 30 nakupovalnih središč v šestih državah srednje, južne in vzhodne Evrope.

Po več letnih zapletih imamo sedaj vsa dovoljenja je z zadovoljstvom povedal Toni Pugelj, direktor projekta Šiška. »Na gradbeno dovoljenje smo čakali več kot pet let in pol, natančneje kar 1954 dni. Za lažjo predstavo naj vam povem, da spis za pridobitev gradbenega dovoljenje vsebuje kar 216 različnih dokumentov,« je več let trajajočo zgodbo pridobivanja pravnomočnega gradbenega dovoljenja na kratko strnil Pugelj. Objekt bo gradilo od 1000 do 1500 ljudi, njegovo odprtje pa bo prineslo 700 novih delovnih mest. Najprej se bodo lotili gradnje celotne prometne in komunalne infrastrukture, v zadnji četrtini leta pa bodo začeli tudi z izvajanjem del na samem objektu.

Igor Mervič, generalni direktor Spar Slovenija in največji najemnik nakupovalnega središča v Šiški ter z najbolj modernim hipermarketom Interspar v slovenskem prostoru pa je dejal. »Lokacija je ena najboljših in je za nas pomembna z več vidikov, tako prometno kot tudi zato, ker tukaj živi veliko ljudi, obiskovalci centra pa bodo prihajali tudi iz širšega gravitacijskega območja. Poleg tega s tem novim trgovskim centrom in posledično z novo trgovino Interspar, če rečem malo v šali, ne bomo ostali zgolj pri 13 megamarketih,« je napovedal Mervič, ki je bil kritičen tudi do dolgotrajnega procesa pridobivanja gradbenega dovoljenja. »Tako veliko investicijo – govorimo namreč o več kot 100 milijonski investiciji – bi morala spremljati in podpirati tudi vlada oziroma nek vladni organ. Ni normalno, da je naš pravni sistem takšen, da lahko na upravnih sodiščih izgubiš več deset tožb, kar pomeni, da se lahko kot sosed pritožuješ skoraj v nedogled.«

Začetek gradnje novega nakupovalnega središča v Šiški je pozdravil tudi ljubljanski župan Zoran Janković. »Ta SES center ima neko posebnost, prinaša veliko zelenja na svoji strehi. Srčno upam, da bodo to, kar so naredili v centrih v Beljaku in Salzburgu, oba centra sem videl tudi sam, nadgradili z učinki, predvsem na področju energetske varnosti in zelene tehnologije. Skozi ta center bo tudi ta del Šiške dobil svojo zeleno površino. Čakam na začetek gradnje in čimprejšnje otvoritve.«

Nakupovalno središče v Šiški, ki bo stalo neposredno ob ljubljanski severni obvoznici, bo obsegalo 32.000 kvadratnih metrov najemnih površin s približno 90 trgovinami in 1600 parkirnimi mesti. Na enem mestu bo poleg nakupovalnih užitkov ponudilo tudi možnost kakovostnega preživljanja prostega časa in kulturnega udejstvovanja.

VIDEO - Predstavitev nakupovalnega centra SES ŠIŠKA


Njegov zaščitni znak bo tudi moderna arhitekturna oblika, ki bo združevala elemente svetlobe in vode. Njegova posebnost, kakršne v slovenskem prostoru še nismo videli, pa bo tudi živahna strešna terasa, na kateri bodo obiskovalcem na razpolago igrišča za različne športne aktivnosti, kot so badminton, odbojka, mini golf in tenis. V družbi SES so projektiranje zaupali uglednemu avstrijskemu arhitekturnemu biroju ATP Arhitekti in inženirji, ki bo svojo nalogo izpeljal tudi v sodelovanju s slovenskimi podizvajalci.

Pripravil:Janez Platiše
Foto:Janez Platiše in SES.