Žito praznuje 70 let uspešnega poslovanja

Ljubljana, 13.10.2018 – Praznovanje ob 70 letnici Žita je potekao na ljubljanski tržnici oziroma Pogačarjevem trgu. Ko sta Janez Bojc, generalni direktor Žita in Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana za 70 rojstni dan Žita slovesno razrezala velik Jelenov hlebec so obiskovalci lahko okušali številne najbolj prepoznavne kruhe in sveže pekovsko pecivo. Družinsko obarvan dogodek je poskrbel tudi za animacijo najmlajših. V otroških delavnicah 'Od zrna do kruha' so lahko skozi oblikovanje in peko kruha spoznavali, kako nastaja kruh.

Janez Bojc, generalni direktor Žita in Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana sta za 70 rojstni dan Žita slovesno razrezala velik Jelenov hlebec.

Pred tem je bila novinarska konferenca na kateri so sodelovali. Z desne: Janez Bojc, generalni direktor Žita, Rok Cankar (vodja kategorije pekarstva v Žitu), Mojca Cepuš (svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje ter certificirana nutricionistka pri Befitu), Miha Špiček in Adela Pukl (kustosov Slovenskega etnografskega muzeja. Vodil jo je Boštjan Romih.

Novinarska konferenca, ki jo je vodil Boštjan Romih.

Na konferenci so med drugim povedali, da so v zadnjih 70 letih v Žitu spekli 1,5 milijonov ton kruha in peciva in da v Žitu izdelava vsakega hlebca traja v povprečju osem ur in da še danes najboljši kruh izdelujejo ročno. Pekarska in mlinarska dejavnost v Žitu predstavlja največji delež, kar 46 % prihodkov od prodaje. Prepoznavnost in priljubljenost krušnih izdelkov, ki jih lahko v Sloveniji kupite na 2469 prodajnih mestih. Žitove vrste kruha in pekovski izdelki so na voljo že v 15 državah. Izvozijo jih kar 6 tisoč ton letno. V letu 2017 je celotna prodaja skupine Žito znašala 126 milijona evrov, od tega je 24 odstotkov od celotne prodaje ustvarila z izvozom.

Žitove vrste kruhov so priljubljene doma in v tujini. 

Janez Bojc, generalni direktor Žita je med drugim dejal: "Naši najbolj prepoznavni kruhi so skozi leta postali sinonim za različne tipe kruhov doma, vse bolj pa postajajo priljubljeni tudi v tujini. Med krušnimi izdelki največ izvozimo tistih za dopeko. Z zavestjo, da je imel kruh glavno mesto v prehrani naših prednikov in tak ostaja še danes, ustvarjamo edinstvene izdelke z vtkanimi sodobnimi načini tehnologije peke ter z izbiro tradicionalnih starih žit in visoko kakovostnih žitaric. Ob upoštevanju trendov in želja potrošnikov želimo s svojo tehnološko dovršenostjo, pri peki in inovativnem razvoju, graditi našo zgodbo tudi v prihodnje. Umestiti se želimo kot nosilec proizvodnje kruha, sodobnega živila s kakovostnimi sestavinami, tudi v širšem evropskem prostoru."

Danes pri pripravi izdelkov izbirajo tudi stara žita, kot so ajda, kvinoja in pira. Foto Platiše.

Rok Cankar, vodja kategorije pekarstva v Žitu, je dejal: "Danes pri pripravi izdelkov izbirajo tudi stara žita, kot so ajda, kvinoja in pira. Vračamo se k nekaterim starim tehnologijam, kot so uporaba kvasnih nastavkov, podaljšana fermentacija in uporaba kislega testa. Pri razvoju novih izdelkov upoštevamo trende povečanja naravno prisotnih funkcionalnih sestavin ter izdelujemo manj komplekse, a kakovostne izdelke z enostavnimi deklaracijami."

Kruh ostaja s svojimi prehranskimi vlakninami nepogrešljiv del uravnoteženega načina prehranjevanja. Foto Platiše.

Mojca Cepuš, svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje ter certificirana nutricionistka pri Befitu pa je povedala: "Kakovosten kruh ostaja s svojimi prehranskimi vlakninami nepogrešljiv del uravnoteženega načina prehranjevanja. Kot vir ogljikovih hidratov našemu telesu daje energijo. Za naše zdravje so najbolj blagodejni kruhi z ovsom in ječmenom ter kruhi iz polnozrnate moke, ker imajo veliko vlaknin."

Skupina Ane Monro je na oder so postavila tradicijo namakanja goljufivih ljubljanskih pekov v Ljubljanico. Foto Platiše.

Zbrani so uživali tudi v gledališki predstavi, ki jo je uprizorila ulična gledališka skupina Ane Monro. Na oder so postavili tradicijo namakanja goljufivih ljubljanskih pekov v Ljubljanico. Sodnik je s tehtanjem kruha ugotovil, da sta pekarici goljufali in jih obsodil z namakanjem v Ljubljanici. Pred izvršitvijo kazni pa je sodnik, ker živimo v demokraciji, občinstvo vprašal ali naj izvrši kazen ali ne. Občinstvo je predlagalo naj jo oprosti. Sodnik je predlog sprejel vendar pekaricama prepovedal peči kruh. Dovolil pa jima je prodajo Žitovega kruha ker je najboljši. Sodnikovo odločitev sta pekarici z veseljem sprejeli.

Arhivski posnetki Žita.

Začetki Žita segajo v leto 1948, ko je podjetje začelo poslovati. Prvotno dejavnost mlinarstvo so pozneje razširili še s pekarstvom in testeninarstvom. Skozi desetletja so svojo dejavnost dopolnjevali, širili proizvodnjo po celi Sloveniji in tako bogatili ponudbo z visokokakovostnimi in inovativnimi izdelki. Tako danes na policah trgovin najdete tudi Žitove riže, žitarice, zamrznjene izdelke, čaje, konditorske izdelke, začimbe in čokolado.

Tanja Mlakar - Klošarka z Miklošičeve #video

Ljubljana, 10.10.2018 - Ob svetovnem dnevu brezdomcev 10. oktober, ki ga imajo brezdomci od leta 2010, je bila v galeriji Družina predstavitev knjige Tanje Mlakar, Klošarka z Miklošičeve. Pri predstavitvi, ki jo je vodila Manica Ferenc je sodelovala tudi predstavnica Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze Nuša Zavašnik.

Z leve: Manica Ferenc, Nuša Zavašnik, predstavnica Društva prostovoljcev Vincencijeve zveze Tanja Mlakar, pisateljica. Foto Platiše

V romanu pisateljica Tanja Mlakar predstavi mlado žensko Ireno, ki jo življenje kruto preizkuša. Leta, ki sledijo njenemu razdrtemu zakonu, so nepredvidljiva – laži, brezbrižnost bližnjih in izguba službe Ireno pripeljejo do tega, da počasi izgubi vse, kar bi ji omogočalo normalno preživetje, in naposled pristane na ulici.

VIDEO - Pogovor s pisateljico Tanjo Mlakar.


Če ji je uspelo zaživeti na novo boste zvedeli, če boste prebrali knjigo ali poslušali pogovor s pisateljico Tanjo Mlakar.

»Mnogo noči je preležala v železniških čakalnicah in kleteh, kasneje tudi v vrtni lopi, kjer je prenočevala celo zimo. To so bila leta, ki se jih ni rada spominjala, a vedela je, da jih tudi pozabiti ne sme. Predstavljala so ji opomin, kako hitro te življenje odnese na rob. In če tam ni nikogar, da bi te ujel, se moraš loviti sam, sicer naposled padeš tudi z roba.«

Kristalni Triglav prejmeta Boštjan Noč in Drago Bulc

Portorož, 8. oktober 2018 - Na Dnevih slovenskega turizma, ki potekajo v Portorožu, bodo drevi na svečanosti v Gledališču Tartini v Piranu, podelili najvišja priznanja v turizmu. Dobitnike so razglasili na dopoldanski novinarski konferenci. Društvo turističnih novinarjev Slovenije za vidne dosežke v turizmu vse od leta 2011 podeljuje priznanje Kristalni Triglav. Člani društva so se odločili, da Kristalni Triglav 2018 podelijo Čebelarski zvezi Slovenije s predsednikom Boštjanom Nočem na čelu. 

Boštjan Noč. Foto Miha Črnič.

Slovenski čebelarji so se v celovito turistično ponudbo Slovenije najprej vključili s panjskimi končnicami, z zaščitenim slovenskim medom in drugimi čebeljimi proizvodi v obliki izvirnih spominkov. Kasneje so začeli urejati številne izobraževalne poti s prikazom slovenskih tipičnih čebelnjakov in pomena čebel za človeka in okolje, ki so najprej pritegnile domače, kasneje pa vse več tujih obiskovalcev. Slovenski čebelarji so hkrati organizirali tudi več mednarodnih posvetovanj in srečanj s popularizacijo kranjske čebele ter s tem poskrbeli tudi za promocijo slovenskega turizma in Slovenije nasploh.

Vrhunec promocije je Čebelarska zveza Slovenije dosegla, ko je v Združenih narodih uresničila idejo o praznovanju 20. maja kot Svetovnega dneva čebel. O tem so poročali vsi najpomembnejši mediji, kar je Slovenijo na zelo žlahten način postavilo na zemljevid sveta, hkrati pa je bila to tudi odlična promocija za Slovenijo kot prvo zeleno turistično državo na svetu. 

Drago Bulc. Foto Cveta Potočnik.

Kristalni Triglav za osebnost 2018 podeljujejo vsi organizatorji osrednje slovenske turističnega dogodka Dnevi slovenskega turizma. Letos priznanje dobi Drago Bulc, dolgoletni novinar in predsednik Društva turističnih novinarjev v Slovenije.

V utemeljitvi priznanja so zapisali, da Drago Bulc – novinar, voditelj in urednik - slovenskemu turizmu ni posvetil le kariere, ampak življenje. Njegovo ime neločljivo povezujemo z oddajami ter rubrikami kot so Turistični globus, Dobrodošli, Popotniška malha, Homo Turisticus, Na lepše, Turistika, Bulc te gleda, Ture Avanture ... ter z odmevnim podeljevanjem »Turističnih nageljnov« in »Turističnih bodečih než«. Njegov turistični film Največje plavajoče zabavišče na svetu pa je na 13. Mednarodnem festivalu turističnega filma dobila priznanje za najboljši turistični film. Njegov pristop k turističnim tematikam je dinamičen in hkrati poglobljen, pogled pravično kritičen, a tudi hudomušen.

Danes je v pokoju, a v turističnem novinarstvu je Drago Bulc še zmeraj aktiven in prizadeven ter izjemno dejaven predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije.

Njegov zaščitni znak? Vedno eleganten in nepogrešljiv metuljček. »Turizem je tisto, kar mi je pisano na kožo,« je povedal v enem od številnih intervjujev. In kako res je to!

Termam Snovik prvo mesto za Kneippovo bosonogo pot

V okviru strokovnega festivala Dnevi slovenskega turizma, ki je letos potekal od 8. do 10. oktobra v Portorožu je v ponedeljek, 8. oktobra 2018 v Hotelih Bernardin potekala zaključna prireditev s podelitvijo priznanj Moja dežela – lepa in gostoljubna 2018. Terme Snovik so v kategoriji Naj tematska pot sodelovale s Kneippovo bosonogo potjo in zasluženo osvojili prvo mesto. Podelitve so se udeležili podžupan Občine Kamnik Matej Slapar, dolgoletni direktor in sedanji prokurist Term Snovik Ivan Hribar in Katarina Hribar. 

Ocenjevalna komisija, sestavljena iz članov Turistične zveze Slovenije je Terme Snovik obiskala na višku turistične sezone in si podrobno ogledala urejenost Kneippove bosonoge poti, nad videnim so bili navdušeni. Nominirane so bile štiri poti: Zdraviliška pot, Pot pastirskih škratov, Naravoslovna učna pot »Po sledeh vodomca« ter Kneippova bosonoga pot.

V Termah Snovik so v okviru dvoletnega projekta »Zdravi v naravi s Kneippanjem« letos odprli daljšo 3,2 kilometrov dolgo in krajšo bosonogo pot. Daljša pot je speljana ob obstoječi poti Palčka Snovička in vključuje tudi elemente za razgibavanje, štorkljasto hojo po strugi potoka in snoviški zeliščni napitek.

Dolgoročno sporočilo projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna je želja po urejenem in gostoljubnem okolju, ki po mnenju pobudnikov tekmovanja Turistične zveze Slovenije ključno vpliva na uspešnost razvoja turizma.

Sebastian Kneipp, nemški duhovnik in vodni terapevt (1821 – 1897) je postavil sistem 5 stebrov za ohranjanje zdravja telesa in duha: voda, zelišča, gibanje, prehrana in ravnovesje. Kneippova življenjska filozofija je preprosta in primerna za vsakega izmed nas. Hoja z bosimi nogami je ena najbolj učinkovitih naravnih telesnih terapij.