16 oktober 2019

Čarobni večer ruskih pripovedk

Ljubljana, 15. oktober - Ob zaključku zelo obiskane razstave Šamanizem ljudstev Sibirije v Slovenskem etnografskem muzeju, so bili obiskovalci deležni prav posebnega pravljičnega večera, Pripovedke o ruskem življenju. Skupaj z muzejem sta ga pripravila Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani in jezikovni center Linguarus.

Igralec Primož Pirnat, Maryna Bilash in Denys Bilash, igralec, ki ga pravkar lahko gledamo v novem slovenskem partizanskem filmu Preboj.


Pripovedni večer je zasnovala jezikovna pedagoginja Maryna Bilash, pri tem ji je pomagal gledališki igralec Primož Pirnat, pripovedke pa je spremljal otroški zborček pod vodstvom Anne Mogutine. Zgodbe o čarodeju, o načinu življenja, o pomenu gozda, o ruskih praznikih in o ruski zimi so Maryno tako navdihnile, da jih je zapisala po ustnem izročilu družine Bilash, predvsem njene matere. Mama ji jih je pred desetletji, ko je še živela v Rusiji, pripovedovala in ji pričarala takratni svet navad in šeg na ruskem podeželju.

Prisrčni mali pevki, ki ju v glasbeno pot usmerja Ana Mogutina.
Maryna Bilash je jezikovna pedagoginja, ki že več kot dvajset let živi v Sloveniji. Je ustanoviteljica jezikovnega centra Linguarus, v okviru katerega deluje tudi istoimenska založba. Je avtorica knjižne zbirke Pripovedke o ruskem življenju, ob tem pa je avtorica tudi vrste drugih knjižnih del, velik del dvojezičnih za učenje ruskega jezika in drugih gradiv za učenje tujih jezikov. Poleg poučevanja in pisanja knjig je svoje poslanstvo našla tudi v ustvarjanju krpank in quilta.

Foto: Tadej Majhenič

Darilo za 500 tisočo nočitev v Termah Snovik je prejela Nada Lešnik

Snovik, 16. 10. 2019 - V Termah Snovik so danes praznovali pomembno prelomnico, saj so zabeležili pol milijona nočitev. Spodbudna novica in hkrati tudi obveza, da bodo tudi v prihodnje skrbeli za kakovost svojih storitev in zadovoljstvo gostov. Nad pozornostjo presenečeni gostji iz okolice Maribora, ki je v Termah Snovik bivala prvič, so podarili prav posebno darilo. 




Gospa Nada Lešnik je bila prijetno presenečena, ko jo je danes dopoldan direktor Term Snovik, Predrag Canjko, skupaj s sodelavci presenetil in pozdravil s prav posebnim presenečenjem. Z njenim prihodom so v Termah Snovik namreč zabeležili pol milijonto nočitev. Župan občine Kamnik, Matej Slapar, je "jubilejni" gostji čestital in ji izročil simpatično darilo. Nad pozornostjo presenečena in ganjena gostja bo lahko v Termah Snovik izkoristila darilni bon za vikend paket za 2 osebi v Rajskem apartmaju, na vodenem pohodu spoznala skrivnosti Bosonoge poti, si privoščila okusno kosilo s tuhinjsko postrvjo ter preskusila sproščujoči Kneipp tretma s toplo seneno oblogo.



Zgodba o Termah Snovik se je začela leta 1994, s postavitvijo prvega bazena sredi neokrnjene narave Tuhinjske doline. Prvotna ideja domačinov, ki so jo številni pospremili z velikimi dvomi, je v četrt stoletja zrasla v uspešno turistično zgodbo. Večina gostov, ki obišče Terme Snovik, prihaja iz Slovenije. Redni gostje so še Italijani, Nizozemci, Čehi, Nemci in Izraelci.

Danes so Terme Snovik zgodba o uspehu - prijazne okolju, energetsko varčne in učinkovite, se lahko pohvalijo s številnimi nagradami in zadovoljnimi gosti. Njihova termalna voda je priznana kot naravno zdravilno sredstvo, saj vsebuje kalcij in magnezij ter veliko drugih mineralov, kar dobro vpliva na kosti, kožo in prebavo.

Foto: Terme Snovik

Terme Snovik v pričakovanju 500.000 nočitve

Letos mineva petindvajset let od postavitve prvega bazena v Snoviku in prav kmalu bodo zabeležili tudi pol milijona nočitev. V Termah Snovik v mesecu oktobru namreč pričakujejo jubilejnega gosta, ki ga bodo nagradili s prav posebnim presenečenjem.




Terme Snovik so najpomembnejši lokalni turistični subjekt, saj prispevajo kar polovico nočitev, ki jih beleži občina Kamnik. Nedvomno je pol milijona nočitev tudi svojevrstna nagrada za vse, ki so vsa ta leta na različne načine trudili za uspešno zgodbo Terme Snovik. Spodbudna novica in hkrati tudi obveza, da bodo tudi v prihodnje skrbeli za kakovost storitev in zadovoljstvo gostov.

Zgodba o Termah Snovik se je začela leta 1994, s postavitvijo prvega bazena  Tuhinjske doline. Le-ta je sprva navduševal predvsem okoliške kopalce. Goste iz bolj oddaljenih krajev je na začetku pritegnila radovednost, nato pa tudi ponudba in prepoznavnost najvišje ležečih term v Sloveniji. In danes? Prijazne okolju, energetsko varčne in učinkovite, se lahko pohvalijo s številnimi nagradami in zadovoljnimi gosti. Nadaljnji razvoj vidijo v nadgradnji obstoječe; zelene, aktivne in zdrave butične ponudbe, s poudarkom na zdravilni termalni vodi.

Voda v Termah Snovik je priznana kot naravno zdravilno sredstvo. Vsebuje kalcij in magnezij ter veliko drugih koristnih mineralov. Primerna je za kopanje in pitje, dobro vpliva na kosti, kožo in prebavo. Številne vodne atrakcije pa dobro vplivajo na povečano prekrvavitev, sproščanje in manjšo mišično napetost.

Foto: Terme Snovik

14 oktober 2019

Znani so zmagovalci - Naj Fala kruh 2019

Ob svetovnemu dnevu hrane, ki je 16. oktobra, je v soboto, 12. oktobra v prestižni restavraciji DiVino v Kristalni palači BTC Ljubljana potekalo tekmovanje v peki kruha 'Naj Fala kruh 2019'. Potekalo je v treh kategorijah: beli kruh, mešani kruh in kruh iz posebnih mok. Od 33 kruhov sta plaketo osvojila beli kruh iz krušne peči in pirin polnozrnati kruh iz krušne peči, ki jih je spekla Erika Seražin, ter beli kruh z ocvirki Blaža Ržišnika. 



Po okusu občinstva je bil najboljši Moški kruh, ki ga je spekla Bernarda Frantar. Vsi so prejeli praktično in denarno nagrado 150 evrov. Prireditelj tekmovanja je bilo podjetja Lesaffre Slovenija iz Logatca, ki trguje z izdelki za pekarstvo.

Težko delo strokovne komisije
Vsi tekmovalni kruhi so bili zelo okusni, tako da je imela strokovna komisija izredno zahtevno delo. Med izvrstnimi doma spečenimi kruhi je morala na podlagi izgleda, teksture, vonja in okusa izbrati najboljšega v treh različnih kategorijah: pšenični kruhi, mešani kruhi in kruhi posebnih vrst. 



Mirjam Kavčič, direktorica podjetja Lesaffre Slovenija, Urška Fartelj, avtorica kulinarične spletne strani 220 stopinj poševno, dr. Sebastjan Filip, direktor proizvodnje Pekarne Pečjak in Dušan Berglez, tehnolog v podjetju Lesaffre Slovenija so strokovno ocenili vse tekmovalne kruhe in izbrali zmagovalce. "Veseli smo, da imamo v Sloveniji toliko ljubiteljev peke kruha, ki z veseljem ohranjajo to tradicijo in jo prenašajo tudi na mlajše generacije. Tudi letos smo imeli težko delo, saj so bili vsi kruhi že na pogled tako vabljivi in zelo okusni, tako da so na koncu nianse odločale o najboljših," je ob tem povedala predstavnica organizatorja, direktorica Lesaffre Slovenija Mirjam Kavčič.

Plaketo Naj Fala kruh 2019 so si "pripekli" trije tekmovalci
Strokovna komisija je izbrala najboljši kruh v vsaki kategoriji, svojega favorita pa so izbrali tudi obiskovalci. Plakete Naj Fala kruh 2019 in denarne ter praktične nagrade so se razveselili trije ljubiteljski peki. Erika Seražin je dobila priznanje za najboljši kruh v kar dveh kategorijah - njen beli kruh iz krušne peči je zmagal med pšeničnimi kruhi, pirin polnozrnati kruh iz krušne peči pa med mešanimi. Med kruhi posebnih vrst je bil najboljši beli kruh z ocvirki Blaža Ržišnika, obiskovalci pa so največ glasov namenili Bernardi Frantar in njenemu kruhu, ki ga je poimenovala kar Moški kruh

Kaj je po razglasitvi povedala Erika Seražin in Bernarda Frantar 

Erika Seražin
iz Sela pri Sežani, ki peče kruh že od 11 leta, po razglasitvi kar ni mogla verjeti, da je obe vrsti njenega kruha strokovna komisija ocenila kot najboljša. Z njo pa se je veselil tudi njen mož in mama, ki sta prišla z njo. Povedala je, da ima sedaj novo krušno peč in da se sedaj veliko ukvarja s tem načinom pečenja kruha. Kruh peče ljubiteljsko.



Veliko pa ga 'pošenka'. Ko sem jo vprašal koliko ji pomenita ti dve plaketi mi je rekla: »Zelo veliko. Za mene je to kot neko priznanje za ves moj pretekli trud in delo, ki sem ga vložila v domačo peko kruha. Vedno sem si želela, da bi spekla tako dober kruh kot ga je spekla naša 'nona'. Peka kruha je moje veselje zato živim«. Erika bi rada imela dovoljenje za peko kruha. Zato namerava na občino vložiti vlogo za izdajo dovoljenja. Mogoče bosta ti dve plakati pomagali, da bo Erika na njeni občini dobila dovoljenje prej kot je običajno.



Bernarda Frantar iz Šenčurja je že 10 let vdova. Bernarda se je zelo razveselila ker je občinstvo njen Moški kruh izbralo za najboljšega. S pokojnim možem sta velikokrat skupaj pekla kruh in se dogovarjala kaj bi mu dodala kaj odvzela. V spomin na svojega moža je nastal Moški kruh. Zelo bogat z bučnimi semeni in bučnim oljem, ki tudi v resnici podpira moško zdravje.



Dogodek je povezoval Miha Deželak, za glasbeno popestritev pa je poskrbel Luka Sešek. Namenjen je predvsem promociji peke kruha, ohranjanju in prenašanju tradicije na nove generacije ter druženju. Imel pa tudi dobrodelno noto. Vse kruhe, ki so kandidirali za naziv Naj Fala kruh 2019, je namreč Društvo Food for Life razdelilo med socialno ogrožene družine.



Udeležence je na dogodku pozdravil tudi Slonček Fala - maskota blagovne znamke Fala. Pravijo, da je Fala eden izmed najboljših pekovskih kvasov na svetu. Prisotne je seznanil, da bo v kratkem na trgovskih policah tudi kakovostni Fala suhi kvas.