Dom v Vrtojbi bo kupil in obnovil Dom upravljanje iz Maribora

Vrtojba, september 2020 - Svetniki v Šempetru so soglasno podprli namero družbe Dom upravljanje iz Maribora, da v nesojenem Socialnem centru vzpostavi institucionalno varstvo za 154 starejših. Odprtih je še nekaj vprašanj, med drugim morajo pridobiti koncesijo in do konca izpeljati nakup centra. Mariborčani zagotavljajo, da imajo zelo resne namene.

Če se ne bo kaj zalomilo, se bodo v prenovljeni Socialni center Vrtojba (SCV) v letu 2023, morda pa že prej, končno vselili starostniki. Tako vsaj zagotavljata Robert Žvižaj in Uroš Fonovič, ki sta v imenu družbe Dom upravljanje (DU), ki od DUTB odkupuje objekta SCV, včeraj prišla v Šempeter po soglasje, da tam vzpostavijo dom za starejše. Soglasje potrebujejo, da lahko na razpisu ministrstva kandidirajo za koncesijo.

Kot je pojasnil Fonovič iz družbe GIC gradnje, ki je lastniško povezana z DU, nameravajo v Vrtojbi vzpostaviti dom četrte generacije, v katerem bo prostora za 154 stanovalcev, od tega 60 za osebe z demenco, storitve bodo izvajali v gospodinjskih skupnostih, ki bodo štele med 12 in 19 stanovalcev, prostor bo tudi za dnevni center. “Obstoječo stavbo je treba preurediti, da bo izpolnjevala normative in standarde, ki jih taki domovi morajo upoštevati,” je potrdil. Od DUTB sicer še niso kupili stavbe. “Postopki so v zaključni fazi, gre za vprašanje dneva ali dveh, da se to realizira,” je zatrdil Fonovič, ki ni razkril, koliko je znašala kupnina in koliko bodo morali še vložiti v objekt.

Šlo pa bo za krepko več kot milijon evrov, kot se je sprva govorilo. Je pa dodal, da je povezanost z družbo GIC gradnje zagotovilo, da bodo objekt sposobni preurediti, izkušnje, ki si jih je DU nabral z upravljanjem doma starejših Sončni dom v Mariboru pa, da bodo uspešni tudi v Vrtojbi. Sončni dom so sicer prodali družbi SeneCura, a Fonovič je zagotovil, da SCV ne kupujejo, da bi ga kasneje prodali, ampak “da bi vzpostavili institucionalno varstvo starejših, kar je bil njegov prvotni namen.”

Ker se je v zadnjem času govorilo, da naj bi država našla rešitev za vrtojbenski dom in se je nakazovalo, da naj bi ga upravljal javni zavod, so številni bili precej začudeni, da se je zelo hitro obrnilo povsem drugače. V splošnem pa je bilo čutiti olajšanje, da se je zadeva po desetletju premaknila. A so imeli svetniki in občani več vprašanj. Anito Manfreda (DeSUS) je zanimalo, kakšne bodo cene in ali bodo imeli občani Šempetra-Vrtojbe prednost pri sprejemu. “Prednostna obravnava žal ni mogoča. Vaši občani pa bodo imeli možnost bivanja bliže domu, ki je zdaj nimajo,” je dejal Žvižaj. “Cene je težko napovedati vnaprej,” je dodal, a povedal, da je v razpisu ministrstva za koncesijo določeno, da cena za osnovno oskrbo 1 ne sme presegati 25,17 evra na dan: “Noben resen prijavitelj za koncesijo je ne bo presegel.”

Na vprašanje Tine Gorkič (SD), kaj bo z objektom, če ne dobijo koncesije, je Fonovič odgovoril, da “ni opcije, da je ne dobimo,” Žvižaj pa, da je objekt namenjen domu upokojencev in ga je težko predelati v kaj drugega. Ker bo treba zaposliti 84 oseb, je Saro Krošelj (SD) zanimalo, kako je s tem. “To je eno težjih vprašanj,” je priznal Žvižaj: “V veliki meri se bo iskalo lokalni kader, začeli bomo hitro. Na začetku, ko bomo storitev vzpostavljali, bo kar velik zalogaj, a kadrovskih normativov se ne da zaobiti.”

Na opozorilo Jožeta Ruparja (SD), kaj nameravajo z bližnjo stavbo, v kateri naj bi bila oskrbovana stanovanja, je Žvižaj odgovoril, da je možnosti več, a je najverjetnejša, da jih bodo prodali. Tako svetnike kot občane, med njimi Zdenka Šibava, je zanimalo še, ali bodo tam vzpostavili dnevni center, ki si ga v občini že zelo dolgo želijo. Žvižaj je zatrdil, da možnosti so. “Vsaka pobuda je dobrodošla, skušali jo bomo realizirati,” je potrdil Fonovič. Slišati je bilo tudi bojazen, da bi domačini “izviseli”, ker bi bilo zanimanje iz Italije veliko. Iz odgovorov gostov je bilo razumeti, da ne bo tako.

Podobno kot mnogi svetniki in občani je tudi Miloš Nemec, vodja Civilne iniciative Vrtojba, ki si prizadeva, da bi našli rešitev za socialni center, nekoliko razočaran, da zadeve ni uredila država. A je družbi Dom upravljanje zaželel srečo: “Upamo, da boste izvedli to, kar ste zapisali. Dobrodošli Štajerci.”

Svetniki so slednjič soglasno potrdili, da se strinjajo z namero mariborske družbe. “Glede na okoliščine je edino smiselno, da smo soglasje podali. Čeprav sem predstavnike tega podjetja danes prvič slišal in srečal, sem prijetno presenečen glede na predstavitev in reference, ki jih imajo. Upam, da jim bo uspelo,” je dejal župan Milan Turk.

Povzeto po Primorskih novicah
Foto: Leo Caharija

Predsednik sprejel zdravnike in zdravnice akcije Moj zdravnik 2020

Ljubljana, 28.9.2020 - Predsednik republike je ob tej priložnosti čestital nagrajenkam in nagrajencem ter organizatorjem akcije Moj zdravnik, s katero pacienti lahko z veseljem povedo, da imajo zdravnike radi. Navzočim zdravnicam in zdravnikom se je posebej zahvalil za pomembno družbeno poslanstvo, ki ga opravljajo, obenem pa je posebej opozoril tudi na vlogo politike pri zagotavljanju ustreznih pogojev za njihovo delo. "Dozoreti mora spoznanje, da je sredi najtežjih okoliščin, ki smo jim sedaj priča, potrebno v političnem razredu ob veliki pomoči stroke razmišljati o strukturnih spremembah, potrebnih za to, da bo lahko ta sistem v času sedanje krize in zlasti po njej deloval tako, da ne bomo imeli neustreznih čakalnih dob in drugih strukturnih problemov, s katerimi se soočamo," je ob tej priložnosti pozval predsednik Pahor. Opozoril je, da bi bile prepozno uveljavljene spremembe v škodo pacientov, temu pa se moramo v celoti izogniti.

Na slavnostnem sprejemu sta zbrane nagovorili tudi Maja Kozlevčar Živec, predsednica zdravniške komisije Moj zdravnik 2020, in Hatije Ismaili, Moja zdravnica 2020. Gospa Kozlevčar Živec se je predsedniku republike v imenu navzočih zahvalila za naklonjenost, ki jo je izkazal nagrajencem, in poudarila veliko odgovornost, ki jo vsi čutijo do prebivalcev naše države. Moja zdravnica 2020 Hatije Ismaili se je iskreno zahvalila pacientom za izkazano zaupanje in dejala, da je nagrada tudi spodbuda, da bo svoje poslanstvo nadaljevala.

Vseslovenska akcija Moj zdravnik je letos potekala štiriindvajsetič, njena osrednja tema pa je bila povezovanje in sodelovanje. Sodelujoči so izbirali najsrčnejše zdravnice in zdravnike in jim s tem izkazali hvaležnost za njihovo požrtvovalno delo. Glasovanje je potekalo v desetih kategorijah, ljudje pa so glas namenili 2014 različnim zdravnikom. Moja družinska zdravnica je postala Mirela Mićić Despotović, Moj pediater je postal Denis Baš, Moj onkolog je postal Marko Hočevar, Moj zobozdravnik je postal Rok Jurca, Moja nevrologinja je postala Lidija Žitnik, Moj urolog je postal Simon Hawlina, naziv Moj kardiolog sta prejela Vojko Kanič in Igor Krajnc, Moja oftalmologinja je postala Brigita Cvetko, Moj ortoped je postal Gregor Kavčič, Moja ginekologinja pa Hatije Ismaili, ki je izmed vseh prejela tudi največ glasov in tako postala Moja zdravnica leta 2020.

VIDEO

Pripravil: Janez Platiše Vir: UP
Foto: Nebojša Tejić/STA

Veteranski 'Pohod za mir 2020'

Ljubljana, 21.9. 2020 - V Ljubljani je potekal Pohod za mir 2020. Pohodniki so se zbrali na ploščadi pred Moderno galerijo in pot nadaljevali po Cankarjevi, Wolfovi in Stritarjevi na Mestni trg kjer zbrane nagovoril Zorana Janković, župan mestne občine Ljubljana in bila prebrana poslanica generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa .

Mirovno sporočilo je podal dr. Danilo Türk, bivši predsednik Republike Slovenije v katerem je med drugim dejal: "Vojaške organizacije, ustanovljene v preteklosti, niso ustrezne in niso sposobne zagotavljati miru, EU pa se ne uspe vzpostaviti kot mednarodni dejavnik za mir. Organizacija Združenih narodov, ki je razglasila današnji dan miru, je čedalje bolj odrinjena in onemogočena,"  in ob tem izpostavil nujnost, da tudi vsak posameznik prispeva svoj delež za mir.

Zoran Jankovič pa je v pozdravnem nagovoru dejal, da je mir tisto, kar vsi potrebujemo, sploh v času pandemije. Vsa nova žarišča, ki kažejo na možnost, da se bo razvilo kaj slabega, je treba po njegovem odpraviti s pogovorom in razumevanjem in dogovarjanjem.

V kulturnem sporedu je sodeloval Policijski orkester.

FOTOREPORTAŽO SI LAHKO OGLEDATE TUKAJ

Sporočilo generalnega sekretarja OZN 2020 
Mednarodni dan miru je posvečen spodbujanju vojskujočih se strani povsod, naj odložijo orožje in si prizadevajo za harmonijo.

Ker pandemija COVID-19 še naprej pustoši po svetu, je ta poziv pomembnejši kot kdaj koli prej. Zato sem marca pozval h globalnemu premirju.

Naš svet se sooča s skupnim sovražnikom: smrtonosnim virusom, ki povzroča neizmerno trpljenje, uničuje preživetje, prispeva k mednarodnim napetostim in zaostruje že tako strašne mirovne in varnostne izzive.

Letošnji mednarodni dan miru je v središču pozornosti »Oblikovati mir skupaj«.

V tem duhu in ob naši 75. obletnici Združeni narodi združujejo ljudi na globalni pogovor o oblikovanju naše prihodnosti in vzpostavljanju miru v težavnih časih.

V teh dneh fizičnega oddaljevanja morda ne bomo mogli stati drug ob drugem. A vseeno se moramo zavzeti za mir.

In skupaj, vem, da lahko in bomo zgradili bolj pravičen, trajnosten in nepristranski svet.

António Guterres

VIDEO - Nagovor Danila Turka ob mednarodnem dnevu miru

  

VIDEO - Odlomek pozdravnega nagovora Zorana Jankovića ob mednarodnem dnevu miru

V Ljubljani bo potekal pohod za mir

V ponedeljek, 21. septembra 2020 bo v Ljubljani med 11. in 13. uro potekal Pohod za mir 2020. Zbor pohodnikov bo na ploščadi pred Moderno galerijo in se nadaljeval po Cankarjevi, Wolfovi in Stritarjevi na Mestni trg kjer bo zbrane nagovoril Zorana Janković, župan mestne občine Ljubljana, prebrana bo poslanica generalnega sekretarja OZN. Mirovno sporočilo pa bo podal dr. Danilo Türk, bivši predsednik Republike Slovenije. V kulturnem sporedu bo sodeloval Policijski orkester. Letošnji pohod žal zaradi kornavirusa ne bo množičen.

Pohod za mir organizirajo veteranske in domoljubne organizacije: Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije , Zveza društev vojnih invalidov Slovenije , Zveza veteranov vojne za Slovenijo , Zveza policijskih veteranskih društev Sever  in Zveza društev in klubov MORiS. Navedene organizacije so članice Svetovne federacije veteranov , v kateri usklajeno zastopajo interese slovenskih vojnih veteranov in usklajeno izvajajo skupne aktivnosti federacije.

Pohod za mir je skupna aktivnost vseh članic svetovne federacije veteranov. Odvija se 21. septembra po enakem scenariju v vseh prestolnicah držav, katerih veterani so člani svetovne federacije. Ključni del scenarija je branje poslanice generalnega sekretarja OZN, minuta tišine za padle bojevnike v vseh vojnah ob 12. uri, nacionalno mirovno sporočilo. Letos ga je pripravil dr. Danilo Türk, bivši predsednik Republike Slovenije.

Tema dneva miru 2020 je Skupno oblikovanje miru. Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je podal 100-dnevno odštevanje do sporočila o mednarodnem dnevu miru in ob tem zapisal: »Praznujte mednarodni dan miru s širjenjem sočutja, prijaznosti in upanja ob pandemiji COVID-19. Bodite skupaj z OZN proti poskusom uporabe virusa za spodbujanje diskriminacije ali sovraštva. Pridružite se nam, da bomo lahko skupaj oblikovali mir.«

Zavzemanje za mir je v sami srčiki dejavnosti mednarodne federacije, v svoj kredo so zapisali besede Nobelovega nagrajenca Ralpha Buncha: »Nihče ne more govoriti bolj zgovorno o miru kot tisti, ki so se bojevali v vojni /…/ glas vojnih veteranov je odmev hrepenenja za mir ljudi vsega sveta /…/ veterani želijo bogatejše življenje v svobodi, enakost in dostojanstvo….«.

Vseh pet slovenskih organizacij vojnih veteranov deli enake vrednote in se zavzemajo za mir, za vzgajanje patriotizma, za demokratično družbo, socialno državo, za ohranjanje tradicij boja za nacionalno suverenost, za solidarnost in zato tudi s takšnimi manifestacijami, kot je pohod za mir, poskušajo opozoriti na aktualne probleme sodobnega sveta in naše domovine.

Pohod za mir bodo slovenske organizacije veteranov organizirale tudi v prihodnje. Letošnji pohod žal ne bo množičen, saj bo potekal ob upoštevanju ukrepov in priporočil nacionalnega inštituta za zdravje Slovenije. Želimo pa, da bi postal del slovenske zavesti o miru, demokraciji, pravni in socialni državi.

Foto arhiv: Janez Platiše