Predstavitev monografije o dolgotrajni oskrbi Jožeta Ramovša s soavtorji

Ljubljana, 6.10.2020 – Na Trstenjakovem inštitutu v Ljubljani so predstavili monografijo Integrirana dolgotrajna oskrba Jožeta Ramovša iz Trstenjakovega inštituta s soavtorji Vesno Vodišek Razboršek, Francem Imperl, Marto Grčar in Ivanko Bižal. Pričujoči knjigi bi lahko rekli kar učbenik za uvajanje sodobne integrirane dolgotrajne oskrbe.

Jože Ramovš je povedal, da je bil povod zanjo podiplomski študij integrirane zdravstvene in socialne oskrbe. Sodobna znanja in dobre prakse o dolgotrajni oskrbi pa potrebujejo poklicni oskrbovalci vseh strok, ki delajo v domovih za stare ljudi in drugih oskrbovalnih programih, družinski in drugi neformalni oskrbovalci, ki opravljajo največji del tega dela. "Da bomo prišli iz opešane tradicionalne oskrbe v sodobni sistem pa ta znanja nujno potrebujejo politiki in uprava na državni in občinski ravni ter novinarji, izobraževalci in kulturniki, ki javnost informirajo, ozaveščajo in usposabljajo," je poudaril Jože Ramovš. 

Na novinarski konferenci je tekla beseda tudi o tem, da mora biti sodoben sistem dolgotrajne oskrbe integriran, kar pomeni sistem, ki je povezan v vsestransko celoto. Jože Ramovš, ki je tudi predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje je ob zdajšnjem naraščanju potreb po oskrbi in v sodobnih razmerah življenja v družini in družbi po njegovi oceni to edina razvojna perspektiva. "Tradicionalni pristop, ko je za starostnika skrbela številčna družina, in industrijski pristop, ki so ga sestavljali nepovezani deli domače in formalne oskrbe in nepovezane storitve zdravstvene nege in socialne oskrbe, ne odgovarjata več sodobnim potrebam," je poudaril. 

VIDEO - Jože Ramovš o popravkih predloga zakona o dolgotrajni oskrbi.

 

Ramovš pravi, da se sedanji predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi približuje evropskim razvojnim trendom potrebni pa bodo nekateri popravki na področju finansiranja investicij, obvezno je potrebno v zakon vnesti psihosocialno pomoč, uvesti krajevnega koordinatorja in oskrbovalno prostovoljstvo z nagrajevanjem. 

Na konferenci je bilo povedano, da letos 6. oktobra prvič obeležujemo evropski dan oskrbovalcev, tokrat neformalnih – to je družinskih članov, sosedov in prostovoljcev, ki oskrbujejo bližnje. V Evropi to zahtevno nalogo opravlja redno vsak deseti prebivalec, v Sloveniji 200.000 ljudi. V povprečju vsakdo pride na 10 let v situacijo, ko je nekdo od njegovih bližnjih odvisen od pomoči drugih pri vsakdanjih opravilih. Trstenjakov inštitut, ki vodi Slovensko zvezo neformalnih oskrbovalcev, je na ta pripravil akcijo, da bi vsakdo s spoštovanjem pozdravil nekoga od znancev, ki pravkar opravlja to zahtevno človeško nalogo. 

Besedilo, foto in video: Janez Platiše  

Slovesnost ob 30. obletnici oblikovanja Manevrske strukture narodne zaščite #video #foto

Ljubljana, 3.10.2020 – V športni dvorani Vojašnice Edvarda Peperka v Ljubljani je potekala slovesnost ob 30. obletnici oblikovanja Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), ki se jo je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor in drugi visoki gosti. Slavnostni govornik je bil Matej Tonin, obrambni minister RS.

Na začetku govora je minister izrazil svoje spoštovanje in hvaležnost do vseh, ki so »sprejeli veliko tveganje ter se z vso ljubeznijo do domovine vključili v ta izjemen slovenski državotvorni projekt Manevrske strukture narodne zaščite«. Obenem je dejal, da kot minister za obrambo Republike Slovenije čuti  odgovornost, da si po svojih najboljših močeh prizadeva za nadaljnji razvoj obrambnega resorja ter za dobrobit ljudi, ki služijo domovini.

V nadaljevanju je orisal okoliščine nastanka der delovanje Manevrske strukture narodne zaščite. »Zagotovili ste to, kar je bilo najbolj bistveno – da nas dogodki, ki so sledili ukazu tedanjega jugoslovanskega vodstva za odvzem orožja Teritorialni obrambi, niso našli nepripravljenih. Omogočili ste pripravo uspešnega vojaškega odpora proti nekajkrat vojaško močnejši zvezni armadi,« je poudaril minister mag. Matej Tonin.

»Organizatorji in pripadniki Manevrske strukture narodne zaščite ste se zavedali, da je treba svojo obrambno moč obvarovati, in hrabro ukrepali. Tako kot že prej v zgodovini nam, Slovencem, tudi takrat, ni bilo nič podarjeno. Vse bitke smo morali dobiti sami. Naslednje leto, leta 1991, smo bili v vojni za samostojno Slovenijo postavljeni pred spopad, ki se mu ni bilo mogoče izogniti, če smo želeli uresničiti sanje po samostojnosti in suverenosti na svojem ozemlju. In Teritorialna obramba Republike Slovenije je – ohranjena in prilagojena v projektu Manevrske strukture narodne zaščite – vstopila v osamosvojitveno vojno vojaško pripravljena, da zavaruje plebiscitarno odločitev slovenskega naroda,« je poudaril minister.

Nato se je navezal na sedanjo situacijo in dejal, da je danes naše varnostno okolje bistveno drugačno kot pred tridesetimi leti, dejstvo pa je, da moramo v prvi vrsti za varnost svojih državljanov in državljank ter varnost pripadnikov naših obrambnih sil poskrbeti sami. Poudaril je svoje prizadevanje za sprejetje zakonov, ki bodo omogočili dolgoročni razvoj Slovenske vojske. »Poleg je treba za pripadnice in pripadnike Slovenske vojske dostojno poskrbeti, tudi po tem, ko dopolnijo 45let,« je dejal minister in ob tem izrazil zadovoljstvo, da je bil prejšnji teden v Državnem zboru sprejet popravljen zakon o obrambi, ki zagotavlja vojakom socialno varnost po 45. letu. Ob tem je izpostavil sporočilo, da se je slovenska politika še vedno zmožna poenotiti, pri sprejemanju tega zakona je dosegla dvotretjinsko večino. »Enotnost, ki je vas,  organizatorje in pripadnike Manevrske strukture narodne zaščite, povezovala v odporu do teženj zveznih oblasti po odvzemu orožja in enotnost, ki je slovenski narod združila v prizadevanjih po samostojni in suvereni državi, je torej mogoča tudi danes,« je dejal minister.

»Sprejetje popravljenega zakona o obrambi mi daje upanje, da se bo taka državotvorna drža, ko gre za strateška vprašanja, v Državnem zboru pokazala tudi ob sprejemanju Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski od 2021 do leta 2026,« je dejal minister. »Vi ste se zavedali, kako pomembno je, da so obrambne sile ustrezno oborožene in usposobljene. Zavedali ste se, da bomo brez orožja nebogljeni v agresiji, ki se je napovedovala kot odgovor na naše težnje po samostojnosti. Nov zakon zagotavlja minimalno potrebna sredstva za izvajanje najpomembnejših investicij v Slovenski vojski v naslednjih šestih letih. Ta sredstva danes  Slovenska vojska nujno potrebuje za svoje preživetje in razvoj, tako z vidika nacionalne kot z vidika kolektivne obrambe. Potrebujemo jih za varnost državljanov in državljank ter pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske,« je poudaril minister mag. Matej Tonin.

V nadaljevanju je minister za obrambo mag. Matej Tonin poudaril povezanost »zelene« in »modre« mreže Manevrske strukture narodne zaščite, ki sta med seboj usklajeno delovali, ter ob tem spomnil na utečeno in dobro sodelovanje med Slovensko vojsko in Policijo, ki bi ga bilo mogoče še okrepiti, predvsem kar zadeva varovanje južne državne meje.

VIDEO - Govor ministra Mateja Tonina. 

Na koncu svojega govora je minister mag. Matej Tonin pozval k spoštovanju različnosti med nami, ta različnost naj nas po njegovih besedah bogati, ne pa deli. Čestital je organizatorjem in pripadnikom Manevrske strukture narodne zaščite ter se zahvalil veteranom vojne za Slovenijo iz vrst slovenske Teritorialne obrambe in Policije za obranitev naše države ter se jim  zahvalil za zavzemanje v dobrobit Slovenske vojske in Policije v sedanjem času.

VIDEO Celoten posnetek obeležitve 30. obletnice MSNZ.

Slovesnost, ki sta jo organizirali Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever sta s priredbami izbranih skladb in besedil obogatila policijski orkester s pevko Evo Černe, povezovala pa jo je Bernarda Žarn. 

FOTOGALERIJA

Dolgotrajna oskrba mora imeti več virov finansiranja in dovolj kadra

"Po izkušnjah ZZZS dolgotrajna oskrba ne bo stabilen sistem, če bo odvisna samo od enega vira finansiranja, od prispevkov iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, kot predvideva zakon. Potreben je najmanj še en vir, recimo proračun," je povedala Anka Bolka, direktorica za analitiko in razvoj pri ZZZS. Poleg tega zakon ne predvideva dovolj kadra. Potrebovali bi najmanj 250 delavcev različnih poklicnih profilov, med njimi največ strokovnih delavcev s področja socialne in zdravstvene nege, ki jih že sedaj primanjkuje.

Javna razprava o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, ki predvideva 100-odstotno kritje pravic dolgotrajne oskrbe iz novega obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, se v ponedeljek izteka. Predlog bo nato posredovan v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu. Predlog je po navedbah Ministrstva za zdravje, ki ga je pripravilo, zaradi staranja prebivalstva nujen. Na vsakih 100 otrok, mlajših od 15 let, namreč povprečno pride že več kot 131 starih 65 let ali več, leta 2033 pa naj bi jih po projekcijah povprečno prišlo že več kot 200.

Predlog na ugotovljene težave odgovarja z uvedbo obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja bi znašala 1,47 odstotka, pri čemer bi se prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje za 0,4 odstotne točke znižala. Splošno načelo predloga zakona je, da je do dolgotrajne oskrbe upravičena polnoletna oseba, ki je denimo zaradi posledic bolezni ali starosti trajno odvisna od pomoči drugih.

VIDEO - Anka Bolka, direktorica za analitiko in razvoj pri ZZZS.

Med storitvami dolgotrajne oskrbe po predlogu so storitve s področja osnovnih in podpornih dnevnih opravil, storitve zdravstvene nege, povezane z osnovnimi dnevnimi opravili, denimo dajanje zdravil in hranjenje po sondi, ter storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti. Dolgotrajna oskrba se bo izvajala v obliki formalne oskrbe na domu in v instituciji, kjer so glede na potrebe stanovalcev predvideli tri vrste domov, in sicer bivalnega, oskrbnega in negovalnega. Namestitveni del v domu pa bo tudi po novem treba plačati.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije prav tako meni, da predlog brez obsežnejših sprememb ni primeren za sprejetje. Svarijo pred tem, da večina stanovalcev domov za starejše, ki so danes uvrščeni v oskrbo 1. in 2. kategorije, ne bi bila upravičena do storitev dolgotrajne oskrbe zaradi visokega vstopnega praga. Prav tako do storitev ne bi bilo upravičenih približno 60 odstotkov današnjih uporabnikov storitev pomoči na domu. Posebej so izpostavili problematiko oseb z demenco.

Pri združenju Srebrna nit so predlog zakona o dolgotrajni oskrbi skrbno pregledali in nanj skupaj z ostalimi dali konkretne pripombe in predloge za izboljšave. Predsednica Biserka Marolt Meden pričakuje, da bodo predlogi upoštevani saj bi tako prišli do dobrega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo napisan na kožo upokojencem in starejšim oziroma uporabnikov.

VIDEO - Biserka Marolt Meden, predsednica združenja srebrna nit.

Tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije so nezadovoljni . Pozivajo k natančni razmejitvi med storitvami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in storitvami za dolgotrajno oskrbo. Zakon bi moral nadalje predvideti določene oblike prostovoljstva, ki že sedaj igra pomembno vlogo v sistemu, poleg tega pa besedilo po njihovi oceni premalo pozornosti namenja demenci.

Dom v Vrtojbi bo kupil in obnovil Dom upravljanje iz Maribora

Vrtojba, september 2020 - Svetniki v Šempetru so soglasno podprli namero družbe Dom upravljanje iz Maribora, da v nesojenem Socialnem centru vzpostavi institucionalno varstvo za 154 starejših. Odprtih je še nekaj vprašanj, med drugim morajo pridobiti koncesijo in do konca izpeljati nakup centra. Mariborčani zagotavljajo, da imajo zelo resne namene.

Če se ne bo kaj zalomilo, se bodo v prenovljeni Socialni center Vrtojba (SCV) v letu 2023, morda pa že prej, končno vselili starostniki. Tako vsaj zagotavljata Robert Žvižaj in Uroš Fonovič, ki sta v imenu družbe Dom upravljanje (DU), ki od DUTB odkupuje objekta SCV, včeraj prišla v Šempeter po soglasje, da tam vzpostavijo dom za starejše. Soglasje potrebujejo, da lahko na razpisu ministrstva kandidirajo za koncesijo.

Kot je pojasnil Fonovič iz družbe GIC gradnje, ki je lastniško povezana z DU, nameravajo v Vrtojbi vzpostaviti dom četrte generacije, v katerem bo prostora za 154 stanovalcev, od tega 60 za osebe z demenco, storitve bodo izvajali v gospodinjskih skupnostih, ki bodo štele med 12 in 19 stanovalcev, prostor bo tudi za dnevni center. “Obstoječo stavbo je treba preurediti, da bo izpolnjevala normative in standarde, ki jih taki domovi morajo upoštevati,” je potrdil. Od DUTB sicer še niso kupili stavbe. “Postopki so v zaključni fazi, gre za vprašanje dneva ali dveh, da se to realizira,” je zatrdil Fonovič, ki ni razkril, koliko je znašala kupnina in koliko bodo morali še vložiti v objekt.

Šlo pa bo za krepko več kot milijon evrov, kot se je sprva govorilo. Je pa dodal, da je povezanost z družbo GIC gradnje zagotovilo, da bodo objekt sposobni preurediti, izkušnje, ki si jih je DU nabral z upravljanjem doma starejših Sončni dom v Mariboru pa, da bodo uspešni tudi v Vrtojbi. Sončni dom so sicer prodali družbi SeneCura, a Fonovič je zagotovil, da SCV ne kupujejo, da bi ga kasneje prodali, ampak “da bi vzpostavili institucionalno varstvo starejših, kar je bil njegov prvotni namen.”

Ker se je v zadnjem času govorilo, da naj bi država našla rešitev za vrtojbenski dom in se je nakazovalo, da naj bi ga upravljal javni zavod, so številni bili precej začudeni, da se je zelo hitro obrnilo povsem drugače. V splošnem pa je bilo čutiti olajšanje, da se je zadeva po desetletju premaknila. A so imeli svetniki in občani več vprašanj. Anito Manfreda (DeSUS) je zanimalo, kakšne bodo cene in ali bodo imeli občani Šempetra-Vrtojbe prednost pri sprejemu. “Prednostna obravnava žal ni mogoča. Vaši občani pa bodo imeli možnost bivanja bliže domu, ki je zdaj nimajo,” je dejal Žvižaj. “Cene je težko napovedati vnaprej,” je dodal, a povedal, da je v razpisu ministrstva za koncesijo določeno, da cena za osnovno oskrbo 1 ne sme presegati 25,17 evra na dan: “Noben resen prijavitelj za koncesijo je ne bo presegel.”

Na vprašanje Tine Gorkič (SD), kaj bo z objektom, če ne dobijo koncesije, je Fonovič odgovoril, da “ni opcije, da je ne dobimo,” Žvižaj pa, da je objekt namenjen domu upokojencev in ga je težko predelati v kaj drugega. Ker bo treba zaposliti 84 oseb, je Saro Krošelj (SD) zanimalo, kako je s tem. “To je eno težjih vprašanj,” je priznal Žvižaj: “V veliki meri se bo iskalo lokalni kader, začeli bomo hitro. Na začetku, ko bomo storitev vzpostavljali, bo kar velik zalogaj, a kadrovskih normativov se ne da zaobiti.”

Na opozorilo Jožeta Ruparja (SD), kaj nameravajo z bližnjo stavbo, v kateri naj bi bila oskrbovana stanovanja, je Žvižaj odgovoril, da je možnosti več, a je najverjetnejša, da jih bodo prodali. Tako svetnike kot občane, med njimi Zdenka Šibava, je zanimalo še, ali bodo tam vzpostavili dnevni center, ki si ga v občini že zelo dolgo želijo. Žvižaj je zatrdil, da možnosti so. “Vsaka pobuda je dobrodošla, skušali jo bomo realizirati,” je potrdil Fonovič. Slišati je bilo tudi bojazen, da bi domačini “izviseli”, ker bi bilo zanimanje iz Italije veliko. Iz odgovorov gostov je bilo razumeti, da ne bo tako.

Podobno kot mnogi svetniki in občani je tudi Miloš Nemec, vodja Civilne iniciative Vrtojba, ki si prizadeva, da bi našli rešitev za socialni center, nekoliko razočaran, da zadeve ni uredila država. A je družbi Dom upravljanje zaželel srečo: “Upamo, da boste izvedli to, kar ste zapisali. Dobrodošli Štajerci.”

Svetniki so slednjič soglasno potrdili, da se strinjajo z namero mariborske družbe. “Glede na okoliščine je edino smiselno, da smo soglasje podali. Čeprav sem predstavnike tega podjetja danes prvič slišal in srečal, sem prijetno presenečen glede na predstavitev in reference, ki jih imajo. Upam, da jim bo uspelo,” je dejal župan Milan Turk.

Povzeto po Primorskih novicah
Foto: Leo Caharija