Revščina v Sloveniji se povečuje, je raznovrstna in večplastna

Ljubljana, 17.10.2020 - Ob svetovnim dnevom revščine, ki ga obeležujemo 17. oktobra, je varuh človekovih pravic Peter Svetina na srečanje povabil predstavnike nekaterih humanitarnih organizacij. V instituciji Varuha človekovih pravic opažamo, da se revščina v družbi povečuje, je raznovrstna in večplastna. Varuh od države pričakuje, da se reševanja revščine loti sistemsko, saj je nedopustna v časih, ko je mogoče zagotoviti blaginjo za vse. Varuh Svetina se je Zvezi prijateljev mladine, Slovenski karitas, Rdečemu križu Slovenije, Društvu prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote in Unicefu Slovenije ter drugim humanitarnim organizacijam zahvalil za uresničevanja njihovega poslanstva in poudaril, da premagovanje revščine ne sme biti naloga nevladnih organizacij, ampak države.  

»Slovenija je socialna in bogata država, življenjski standard njenih prebivalcev je razmeroma visok, a žal ne za vse. Premnogi še vedno živijo pod pragom revščine, med njimi je največ upokojencev, pri katerih je prisotna še t. i. tiha revščina, saj o njej ne upajo niti govoriti. Pokojnine, ki jih prejemajo, tako redne še bolj pa invalidske, so tako nizke, da so z njimi daleč od praga revščine. Nedopustno je, da ljudje, ki so delali 40 let in plačevali prispevke v pokojninsko blagajno, v starosti prejemajo nedostojne pokojnine. Opažamo, da so stiske starejših vse pogostejše. Ne le zaradi osamljenosti, temveč tudi zaradi vse pogostejšega občutka, da so družbi ‘le še’ breme,« opozarja varuh Svetina.

Sogovorniki so se v pogovoru dotaknili tudi zaposlenih, ki s svojimi nizkimi prihodki ne morejo preživeti. Predstavnica Slovenske Karitas je povedala, da pri njih materialno pomoč prejema  90 tisoč ljudi, ki jih ob tem spremlja občutek manjvrednosti in sramu. Večina med njimi je neredno zaposlenih, prihajajo pa tudi tisti, ki veljajo za 'poceni delovno silo'. V Zvezi prijateljev mladine  so povedali, da so letos razdelili že tono hrane revnim družinam. Dodajajo, da je mnogim težko razumeti revščino, v kateri se znajdejo družine, kjer je zaposlen le eden od staršev ali pa sta zaposlene celo oba, vendar so njuni prihodki tako nizki, da družina brez dodatne pomoči ne more preživeti.

»Pred 30 leti smo v ustavo zapisali, da smo socialna država. Pri Varuhu pa vsako leto ugotavljamo, da je kršenje načela socialne države eno najpogostejših. Človek, ki pošteno dela, mora biti za svoje delo pravično plačan, plače morajo omogočati dostojno življenje. Če nekdo hodi v službo in je z različnimi korektivi s strani države še vedno pod pragom revščine, je to treba spremeniti. Država mora takšne ljudi najti, izboljšati mora sistem, ki jih bo dosegel in ne prepuščal njihovim stiskam. Zavedati se moramo, da revščino pogosto spremlja izguba dostojanstva, občutek sramu in ponižanje, ki ga doživljajo posamezniki ob tem, ko morajo za to, da bi preživeli, zaprositi za pomoč,« opozarja Svetina.

Ob tem pri Varuhu človekovih pravic poudarjamo, da imajo zaposleni v Centrih za socialo delo in tudi v drugih institucijah, kamor po pomoč prihajajo ljudje v stiskah, pojasnilno dolžnost, da ljudi seznanijo z njihovimi pravicami in možnostmi za izboljšanja življenja, še poudarja varuh. »Vsak državni uradnik bi se moral zavedati, da lahko s svojim odnosom do dela in do ljudi pomembno vpliva na življenja posameznikov. Tega bi se morali zavedati vsi, ki smo v službi ljudi. Pri Varuhu pogosto opažamo, kako težko do odgovorov različnih organov pridejo nemočni posamezniki, ki se znajdejo v stiski, sami pred državnim ali občinskim birokratskim aparatom, ki je pogosto žal brezčuten in odtujen. To je nedopustno,« opozarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.

Varuh Svetina se je v pogovoru s humanitarnimi organizacijami dotaknil tudi revščine med otroki. Predstavnica Unicefa Slovenije je postregla s podatkom, da kar 41 tisoč otrok živi pod pragom tveganja revščine. V času epidemije koronavirusne bolezni so opazili, da so stiske otrok večje, sploh v neurejenih socialnih družinah. Opažajo, da se revščina prenaša iz generacije v generacijo, zato se jim zdi ključno, da se otroke iz revnih družin izobražuje, usposablja in opolnomoči, da se bodo lahko izvili iz primeža revščine in izkoristili svoje potenciale. Predstavniki humanitarnih organizacij od vlade in pristojnih ministrstev pričakujejo učinkovite ukrepe v spopadanju z revščino in predvsem si želijo več medresorskega sodelovanja.

Sogovorniki so se strinjali, da nas čas koronavirusne bolezni postavlja pred nove izzive. »Priča smo družbeni in ekonomski krizi, ki bo še bolj zadela tiste posameznike, ki so že doslej komaj shajali iz meseca v mesec. Med ekonomsko ogroženimi se pojavljajo tudi nekatere skupine prebivalcev, ki so se do koronakrize preživljale s svojim delom, ukrepi za zaščito zdravja ljudi pa jih postavljajo v situacijo, ko ne smejo delati in zato počasi ‘lezejo’ pod prag revščine. Ukrepi odločevalcev morajo biti zato usmerjeni v zaščito vseh delovnih mest, tistim, ki ne zaradi razmer ne morejo opravljati svojega dela, pa mora država še posebej prisluhniti in jim pomagati,« še meni varuh Svetina.

V Generali Galeriji razstavlja vizualni umetnik Claudi Sovre

Ljubljana, oktober 2020 - V Generali Galeriji gostuje vizualni umetnik in odličen fotograf Claudi Sovre z razstavo Prince of Pop -  Fotografija in kostumografija. Claudi Sovre, poznan tudi pod umetniškim imenom CLOUDY, je mlad umetnik, ki je samosvoj, razpoznaven in izviren. Pogumno hodi po svoji poti in si utira mesto v umetniškem prostoru.

Na razstavi so na ogled najvidnejša dela njegovega sedemletnega ustvarjalnega obdobja (2013–2020). Njegove fotografije združujejo fotografijo in kostumografijo. Osrednja nit razstave se vije od antične zgodovine prek 18. in 19. stoletja, kjer se dotakne časa Marije Antoinette v ciklusu petih del z naslovom »Let Them Eat Cake« in bratov Grimm z zgodbo o Trnuljčici (»Sleeping Beauty«), do 20. stoletja ter vse do današnjih dni.

Razstava je bo na ogled v Galeriji Generali na Dunajski 63 v Ljubljani do 27. novembra 2020. Ogled je možen ob delovnikih, od 8.00 -18.00, ob upoštevanju priporočil NIJZ.

Claudi Sovre: Prince of Pop - Fotografija in kostumografija

Za umetnika Claudija Sovreta lahko rečemo, da ima kljub mladosti širok opus. Na razstavi z naslovom Prince of Pop so na ogled dela, ki zajemajo umetnikovo sedemletno ustvarjanje. Gre za preplet popkulture, njene filozofije, ki slavi zvezdniško kulturo, ter kostumografije, ki povzdiguje karizmatičnost vsakdanjih podob. Njegove fotografije združujejo fotografijo in kostumografijo, ki je nadaljevanje njegovega študijskega popotovanja. Umetnik obleče modele prav za to priložnost in jih povabi v studio, v katerem prevzamejo novo, drugačno identiteto. Likom, ki jih s pomočjo oblačil transformira v namišljen svet, dá popolnoma drugačno podobo in jih predstavi kot nedosegljiv ideal. Figure se ponašajo z brezhibno lepoto, v njih je celo malce ekscentričnosti, kar je ena od značilnosti poparta. Po večini so njegovi portreti skupek fotografij, ki sestavljajo neko zgodbo. Claudi Sovre zase pravi, da je kolažer.

Osrednja nit razstave se vije od antične zgodovine prek 18. in 19. stoletja, kjer se dotakne časa Marije Antoanete v ciklusu petih del z naslovom »Let Them Eat Cake« in bratov Grimm z zgodbo o Trnuljčici (»Sleeping Beauty«), do 20. stoletja ter vse do današnjih dni.

Na fotografijah so osrednji protagonisti odeti tako v antična oblačila (predstavljajo grško-rimske bogove in boginje) kot tudi v oblačila sedanjega časa. Modeli so upodobljeni z atributi, ki jih večinoma izdela umetnik sam. Atlant, ali z drugim imenom Atlas, polbog, je postavljen v pozo, v kateri je moral na ramenih nositi težo nebesnega svoda, Prometej je fotografiran z orlom. Vsi prizori so plod domišljije.

Ciklus petih fotografij z naslovom »Let Them Eat Cake« se nanaša na enega najbolj znanih citatov Marije Antoanete: »Če nimajo kruha, naj pač jedo potico.« Kraljico, ki je bila poznana po razkošnem življenju, divjih zabavah in zavračanju togih pravil takratnega časa, umetnik ni oblekel v historična oblačila, temveč jo je fotografiral kot sodobno žensko. Če so modeli fotografirani v studiu, je arhitektura fotografirana z mobilnim telefonom na kraju samem. Umetnik kasneje vse skupaj računalniško obdela in sestavi v zgodbo.

Delo »American Dream« s padlima dvojčkoma nakazuje konec ameriških sanj. V delu »Welcome to the 22nd Century« (mimogrede, gre za avtoportret) z ležečo moško figuro pa že nakazuje razpad sistema in napoveduje stanje današnje družbe, ki je prežeta z demonstracijami, razslojevanjem, razpadom pozitivnih vrednot, okoljsko problematiko in tanjšanjem ozonske plasti, ki uničuje življenje na planetu Zemlja.

Claudi Sovre je umetnik, ki je samosvoj, razpoznaven in izviren ter pogumno hodi po svoji poti in si utira mesto v umetniškem prostoru. O njegovi izvirnosti in enkratnosti vse pove njegova misel: »Če torej Madonna velja za kraljico, Jackson za kralja ter Britney za princeso popa, popularna kultura 'uradno' nikoli ni dodelila titule princa, ki si jo tokrat za skoraj dva meseca prisvajam sam. Zatorej dobrodošli v mojo utopijo!«

VIDEO - Claudi Sovre, razstava Prince of Pop.

Biografija

Claudi Sovre, vizualni umetnik, se je rodil 31. januarja 1994 v Ljubljani. Poznan je tudi pod umetniškim imenom CLOUDY. Diplomant fotografije na Visoki šoli za storitve (2019) ima za seboj skupinske razstave v Slovenskem etnografskem muzeju (2013), Kinu Šiška (2016), arhitekturni galeriji Dessa (2016), Veleposlaništvu Republike Slovenije v Berlinu (2017), Muzeju Občine Šenčur (2017), Layerjevi hiši v Kranju – galerija Mahlerca (2017) ter galeriji Prešernove hiše v Kranju (2020). Samostojno je postavil na ogled debitantsko multimedijsko predstavitev BadReligion (2014), ki napove trilogijo fotografskih razstav Once Upon a Future (2015), Renaissance (2016) ter Cloudy (2018).

Poleg številnih predstavitvenih fotografij za glasbo, gledališče, film in šport je avtor naslovnice National Geographic Slovenija: Spol (januar 2017), naslovnice posebne izdaje revije Narobe, GEJM (2018), modne zgodbe »Adam into Madam« revije New Edge (2018) ter članka »Umetnost travestizma skozi medij fotografije« revije Digitalna kamera (2019). V akademskem letu 2019/2020 je začel drugostopenjski študij scenskega oblikovanja, smer kostumografija, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT).

Povzeto iz kataloga razstave, tekst: Claudi Sovre, umetnik, in Petra Bizilj Silva, kustosinja

Spremenjeno poslovanjeZPIZ zaradi koronavirusa

Ljubljana, 14.10.2020 Od petka, 16. 10. 2020 dalje in do preklica, ZPIZ ne bo podajal informacij osebno v prostorih območnih enot in izpostav, niti sprejemal zahtevkov na vložišču. 

Stranke lahko zahtevke vlagajo z uporabo elektronskih storitev na naslovu www.zpiz.si (storitev eVloge za VSE brez uporabe digitalnega podpisa, Moj eZpiz za zavarovance in uživalce pravic, Moj BiZPIZ za organizacije) ali posredujejo zahtevke po pošti na naslov ZPIZ, Kolodvorska 15, Ljubljana ter oddajajo zahtevke v nabiralnik ob vhodu v prostore zavoda.

Informacije o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter ostale
informacije v zvezi z izvajanjem obveznega zavarovanja so zagotovljene po telefonu v poslovnem času (ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 17. ure, petek od 8. do 13. ure) in po elektronski pošti informacije@zpiz.si.

Telefonske številke enotnega klicnega centra (EKC):

01 4745 903 - Informacije o uveljavljanju pravic s področja pokojninskega zavarovanja;
01 4745 904 - Informacije o uveljavljanju pravic s področja invalidskega zavarovanja;
01 4745 905 - Informacije o uveljavljanju pravic s področja mednarodnega zavarovanja;
01 4745 908 - Informacije o vključitvi v zavarovanje (izpisi obdobij zavarovanja v RS);
01 4745 906 - Informacije glede posredovanja podatkov o osnovi na obrazcih M4 in
REK;
01 4745 901 - Informacije o odtegljajih od pokojninskih prejemkov;
01 4745 902 - Informacije o nakazovanju pokojninskih prejemkov.

Zavod bo dovoljeval fizične obiske strank v prostorih zavoda, le v primerih, ko je
to zaradi vodenja postopkov in uveljavljanja pravic stranke, nujno potrebno in jih bo sprejemal v svoje prostore na vseh območnih enotah in izpostavah le na podlagi vabila ali predhodnega naročila preko enotnega klicnega centra (EKC).

Zavod stalno spremlja stanje v zvezi s koronavirusom in sprejema ukrepe, s katerimi bo tudi v morebitnih zaostrenih razmerah zagotavljal neprekinjeno delovanje storitev, kot so redno nakazilo pokojnin in drugih prejemkov, prioritetno reševanje zahtevkov za prvo priznanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prijava v obvezno zdravstveno zavarovanje ter delovanje za to potrebnih storitev IT in ostalih storitev ZPIZ.

Katera bo najboljša tovarna v Sloveniji, tovarna leta 2020?

Ljubljana, 2020 - Slovenija bo 15. oktobra dobila najboljše proizvodno podjetje, ki ga bodo izbrali strokovnjaki na podlagi strogih kriterijev. Na sklepnem dogodku se bo namreč takrat končal večmesečni izbor Tovarna leta 2020, ki ga organizirata portal Tovarna leta in strokovni partner KPMG poslovno svetovanje. Sklepna prireditev bo potekala v ljubljanskem hotelu Austria Trend, gostila pa ga bo družba Ljubljanske mlekarne, lanskoletna prejemnica nagrade Tovarna leta. Letošnji izbor bo sicer tretji, na prvem pa je zmagala Krka, Novo mesto.

Med 5 podjetji v ožjem izboru so izbrani 3 finalisti

Finalisti izbora Tovarna leta 2020 so (po abecednem vrstnem redu) proizvajalec malih gospodinjskih aparatov BSH Hišni aparati Nazarje, proizvajalec žarometov in svetlobne opreme za avtomobile Hella SaturnusSlovenija ter proizvajalec arhitekturnih svetil Intra lighting.

Poleg uspešnosti poslovanja so finalisti med petimi podjetji, uvrščenimi v ožji izbor za nagrado tovarna leta 2020, najbolj izstopali po tehnološki naprednosti proizvodnje, skrbi za trajnostni razvoj oziroma okolje in skrbi za zaposlene.

»Pri finalistih bi omenili predvsem učinkovite naložbe v nove tehnologije, čedalje več izdelkov za končne uporabnike s področja IoT (internet stvari), naložbe, ki vključujejo razvoj in učinkovito uporabo analiz podatkov ter uporabo digitalnega dvojčka pri uvajanju novih proizvodnih linij, kar pripomore k boljši kakovosti ter varnosti zaposlenih in kupcev,« so pojasnili v KPMG poslovno svetovanje, ki je strokovni partner izbora Tovarna leta.

Podjetja so se za sodelovanje pri izboru Tovarna leta prijavila z izpolnjenim vprašalnikom, v katerem so opisala ključne kazalnike uspešnosti poslovanja podjetja, tehnološko naprednost proizvodnje, skrb za trajnostni razvoj (okolje) in skrb za zaposlene. V nadaljevanju je KPMG v sodelovanju z uredništvom Tovarne leta na podlagi izpolnjenih vprašalnikov in ovrednotenih odgovorov določil ožji izbor podjetij in jih obiskal. Obisk je obsegal ogled proizvodnje in pogovore z glavnimi predstavniki podjetja. Na podlagi ugotovitev s terena so bila podjetja dodatno ocenjena, pri tem pa je bil poudarek na uporabi novejših, zmogljivejših in boljših tehnologij in procesov ter na rezultatih, ki jih ti prinašajo podjetju.

Zmagovalca bo izbrala strokovna komisija

Najboljše proizvodno podjetje v Sloveniji bo strokovna komisija izbrala pred udeleženci dogodka Tovarna leta 2020 v Austria Trend hotelu v Ljubljani. Finalistom izbora bo po njihovih predstavitvah postavila nekaj podrobnejših vprašanj o najpomembnejših proizvodnih dejavnikih uspešnosti poslovanja ter naprednosti njihove proizvodnje in procesov.

Odgovorno nalogo bodo imeli Anton Papež, ki je predsednik strokovne komisije, sicer pa upokojenec in dolgoletni predsednik uprave Interenerga, mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, mag. Stane Merše, vodja Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožefa Stefana in Valerija Širovnik, direktorica ljubljanskega obrata Ljubljanskih mlekarn, kot predstavnica tovarne leta 2019.

Finalisti izbora Tovarna leta 2020 bodo v svojih predstavitvah povzeli, kako jim z optimizacijo proizvodnih procesov, posodobitvami tehnološke opreme, avtomatizacijo, robotizacijo in digitalizacijo, s skrbjo za zaposlene in okolje – tudi z večjo energetsko učinkovitostjo proizvodnje – in drugimi pristopi uspeva zmagovati na svetovnih trgih, premagovati tekmece, pridobivati nove kupce, povečevati uspešnost poslovanja podjetja …

Tudi letos priznanje uredništva Tovarne leta

Poleg prestižne lovorike tovarna leta 2020 bomo na sklepnem dogodku izbora najboljšega proizvodnega podjetja tudi letos podelili posebno priznanje uredništva Tovarne leta. In s tem izkazali pozornost dobrim praksam v njihovi proizvodnji, pa tudi ekipi strokovnjakov, ki so za proizvodnjo odgovorni. Lani je priznanje uredništva prejel proizvajalec avtomobilskih sedežev Adient Novo mesto, in sicer za organiziranost proizvodnje in obvladovanje oskrbovalne verige po sistemu »just in time«.

Dogodek bo zbral vodilne menedžerje iz industrijskih podjetij

Dogodka, 15. oktobra 2019 v Austria Trend hotelu v Ljubljani, se bodo udeležili vodje proizvodnje in direktorji, proizvodni strokovnjaki v slovenskih podjetjih in njihovi dobavitelji, kar pomeni prvovrstno priložnost za izmenjavo izkušenj in iskanje novih partnerjev. Udeleženci si bodo obenem imeli možnost virtualno ogledati proizvodnjo Ljubljanskih mlekarn, tovarne leta2019.

Dogodek bo organiziran v skladu z zahtevami in smernicami Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

 
O PROJEKTU TOVARNA LETA

S projektom Tovarna leta se predstavljajo dobre prakse slovenskih industrijskih podjetij na področju digitalizacije proizvodnje in poslovanja, tehnološke naprednosti, učinkovitosti proizvodnje, energetske učinkovitosti in skrbi za varstvo okolja ter skrbi za zaposlene. Projekt povezuje in združuje vodilne ljudi v proizvodnji in njihove dobavitelje ter zaposlenim v slovenskih proizvodnih podjetjih daje priznanje za prispevek pri napredku in blaginji Slovenije. Stičišče skupnosti so spletna stran finance.tovarna.si, dvotedenske e-novice o proizvodnih praksah, družbena omrežja in osrednji letni dogodek – finalni izbor tovarne leta, najboljšega proizvodnega podjetja v Sloveniji. Vsemu temu pa se bo 20. oktobra 2020 pridružil še prvi tematski dogodek Dobre prakse pametnih tovarn.

Več na tovarna-leta.si.