Deseti brat bo osrednja gledališka predstava Poletnega gledališča Studenec

Tudi letos so v okviru 22. Kulturnega poletnega festivala 2022 v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan pri Domžalah, kot vsako leto, pripravili pester kulturni program v katerem pa je po besedah Lojzeta Stražarja letos, v primerjavi z lanskim letom, nekoliko manj gledaliških predstav, zato pa toliko več koncertov, kar bo ljubiteljem glasbe, tako menijo, všeč.

Najbolj obiskana je domača gledališka predstava, letos je to DESETI BRAT. V okviru 22. Kulturnega poletnega festivala Studenec 2022 se bo v Poletnem gledališču Studenec premierno uprizorila 23. julija 2022 ob 21. uri Sledilo bo še deset ponovitev. Osnova za dramo Davorina Petančiča je bil roman Josipa Jurčiča, ki je izšel leta 1866 in po kateri je režiser Lojze Stražar priredil odlično predstavo za izvedbo na prostem in kot nalašč za oder Poletnega gledališča Studenec.

Vse te like bodo upodobili številni odlični znani in manj znani igralci, med katerimi je kar nekaj priznanih opernih pevcev. Zaradi njih, odlične režije, scenografije, kostumografije, koreografije, glasbene produkcije idr. igro Deseti brat, polno zabavnih prigod in pevskih vložkov, doživimo v popolnosti.

V predstavi bo nastopilo preko 50 igralcev, pevcev, plesalcev in statistov. Zbor sestavljajo okoliški pevci in člani Komornega pevskega zbora Šutna iz Kamnika in skupina Sidro iz Lukovice. Za živo glasbeno spremljavo pa bo poskrbel komorni ansambel Poletnega gledališča Studenec. Skladatelj in glasbeni producent je Slavko Avsenik ml.

Lojze Stražar je na koncu poudaril: "Poleg domače gledališke predstave bomo gostili zanimive glasbenike, ki jih navdihujejo različne glasbene zvrsti, kar bo popestrilo in obogatilo kulturni poletni festival. Iskreno si želimo, da bi 22. Kulturni poletni festival uspel. Ne dvomimo, da nam bo pri tem pomagala naša pregovorna vztrajnost, s katero že vsa leta pripravljamo festival in za katero vemo, da jo obiskovalci izredno cenite, saj nas vedno znova nagradite z obiskom predstav in prireditev v Poletnem gledališču Studenec."

Kratek povzetek zgodbe
Zgodba je postavljena v vaško in grajsko okolje, zaradi česar je med pripadniki zadnjega in ljudmi iz preprostejšega sveta opazna razlika v vedenju, oblačilih in jeziku. Pred nami se ob vodilnem motivu desetega brata odvija ljubezenska zgodba med Manico, grajsko gospodično, in Lovrom Kvasom, učiteljem sina premožnega graščaka Benjamina na gradu Slemenice. Zaljubljencema ljubezen grenita Marjan, Piškavov sin, in družbene razlike, zaradi katerih se Manica boji, da bi za njuno ljubezen izvedeli njeni starši. Dogajanje v »vaškem svetu« popestri Krjavelj s svojimi dovtipi in napihnjenimi zgodbami, ki jih spodbujajo tudi sovaščani v krčmi. Slišimo pa tudi Dolefa, graščakovega brata in starega študenta, ter druge osebe iz izvirnega besedila. Deseti brat kot glavni lik vodi potek igre od skrivnostnih okoliščin do njihove pojasnitve, ko izvemo, kdo pravzaprav je on in kdo sta Marijan in Piškav. Tako se na koncu pomirimo, kajti resnica kljub številnim zapletom pride na dan. Srečno pa se konča tudi zgodba Manice in Lovra, torej zmaga iskrena ljubezen.

Podrobnosti o 22. Kulturnem poletnem festivalu Studenec 2022 TUKAJ

Foto: KD Miran Jarc Škocjan

Na 70. Ljubljana Festivalu v naslednjih dneh bogat likovni in glasbeni program

Ljubljana, 13. 7. 2022 - Na 70. Ljubljana Festivalu bomo v prihodnjih dneh priča likovni in glasbeni umetnosti. Med 10. in 15. julijem je na sporedu Mednarodna likovna kolonija, ki jo bo 15. julija ob 12. uri v Viteški dvorani sklenila razstava del, v četrtek, 14. julija bomo ob 20. uri v čarobnem ambientu Križevniške cerkve prisluhnili komorni zasedbi Ensemble.si, teden pa bomo v Cankarjevem domu zaključili z znamenitim Faustovim pogubljenjem, 15. julija prav tako ob 20. uri.

Ljubitelje komorne glasbe bodo na vrhuncu poletja razvajali slovenski glasbeniki, ki so svojo karierno pot nadaljevali v imenitnih domačih in tujih orkestrih. V zasedbi Ensemble.si bosta kot violinista nastopila Tanja Sonc (Züriški komorni orkester) in Matjaž Bogataj (Bavarska državna opera), violistka Gea Pantner Volfand (Simfoniki RTV Slovenija), violončelist Jaka Stadler (Simfonični orkester Bavarskega radia), flavtistka Brina Kafol Žust (Berlinski simfoniki), klarinetist Tomaž Moličnik (Simfonični orkester Frankfurtskega radia), fagotist Tonko Huljev (Simfonični orkester Hof) in hornist Andrej Žust (Berlinski filharmoniki). Zasedba izbranih glasbenikov je na program uvrstila dela iz zakladnice komorne glasbe dolgega, romantičnega 19. stoletja, ki jih na slovenskih koncertnih odrih ne slišimo pogosto. Koncertantni nokturno v g-molu francoskega skladatelja Louisa Emmanuela Jadina bo uvedel enega izmed štirinajstih godalnih kvartetov Čeha Antonína Dvořáka, ki veljajo za bisere komorne glasbe. Koncert bosta zaokrožili Italijanska serenada za godalni kvartet v Slovenj Gradcu rojenega skladatelja pozne romantike, Huga Wolfa, ter Oktet, op. 80, delo po krivici pozabljenega skladatelja nemškega rodu Heinricha Hofmanna.

(14. 7., 20.00, Križevniška cerkev)

Eno največjih klasičnih del, Faustovo pogubljenje, je obsežno vokalno-instrumentalno delo o ceni človekove duše, ki sledi knjižni predlogi Johanna Wolfganga von Goetheja. Doktor Johannes Faust, v katerem je Wolfgang Goethe našel navdih za svojo stvaritev, je bil zdravnik, ki je študiral astrologijo in alkimijo, vključno s črno magijo, in je živel ter potoval po Nemčiji v 16. stoletju Goethejeva zgodba o Faustu in Berliozova uglasbitev pripovedujeta, kako Mefisto, služabnik princa teme, sklene pakt s Faustom v zameno za njegovo dušo. Berlioz je odkril Goethejevega Fausta v prevodu Gérarda de Nervala iz leta 1828. V svojih spominih je zapisal: »Eden od najimenitnejših dogodkov v mojem življenju je bil globok vtis, ki ga je Goethejev Faust naredil name. Vdal sem se skušnjavi, da bi jih uglasbil. Svojo partituro sem sestavil z lahkoto, ki sem jo v drugih delih izkusil zelo redko.« Po slabem sprejemu je Berlioz skladbo spremenil v glasbeno-dramsko delo, ki prestopa meje med simfonično in operno glasbo. Prvotnih osem prizorov je strukturiral v štiri dele, od katerih se vsak del začne z upanjem in konča z razočaranjem. Kljub začetnemu neuspehu je postalo Faustovo pogubljenje eno najbolj priljubljenih Berliozovih del konec 19. stoletja. Znameniti vojaški koračnici, nežnim ljubezenskim napevom, ekstatičnim himnam in pivskim pesmim bomo prisluhnili v izvedbi združene zasedbe najboljših slovenskih zborov in Orkestra Slovenske filharmonije, dirigentsko palico pa bo vihtel maestro Charles Dutoit. Kot solistka bo nastopila priznana francoska mezzosopranistka Sophie Koch, na festivalskem odru se ji bodo pridružili tenorist Charles Workman, karizmatični kanadski basbaritonist John Relyea in angleški basbaritonist Ashley Riches.

(15. 7., 20.00, Gallusova dvorana Cankarjevega doma)

Mednarodna likovna kolonija praznuje petindvajsetletnico, kar pomeni, da je Ljubljana doslej gostila skoraj dvesto vizualnih umetnikov iz različnih predelov sveta. Občutek imam, da je bilo včeraj, ko sva jeseni 1997 z direktorjem Darkom Brlekom klepetala o pravkar končanem festivalu. Na njegovo razmišljanje, da je škoda, ker vsa ta čudovita glasba neponovljivo izzveni, sem nehote predlagal, naj vključi še likovne umetnike, ki lahko doživljanje in občutenje glasbe upodobijo in festival obogatijo še z likovno govorico. Ideja mu je bila zanimiva in že naslednje leto uresničena. Vsako leto tako v Ljubljano povabim osem profesionalnih vizualnih umetnikov, pol iz Slovenije in pol iz tujine. Slikarji preživijo teden sredi festivalskega dogajanja. Ustvarjajo v ambientu Plečnikovih Križank in na platno prenašajo svoje doživljanje raznovrstnih prireditev. Pandemija je sicer v zadnjih dveh letih zelo otežila organizacijo kakršne koli kulturne prireditve, vendar pa je za umetnike ta vojna v Evropi predvsem z moralnega vidika huda ustvarjalna travma. Čeprav si verjetno noben umetnik tega ne želi, so vojne, na žalost, kar se izkazuje v zgodovini, za likovno ustvarjalnost zelo pomembne. Kaj naj bi bil pravzaprav mir? Neko idealizirano obdobje, h kateremu stalno težimo, pa ga nikoli nismo še prav opredelili niti definirali, ne vemo, ali je to samo hipotetično stanje v naših možganih ali je to družbenopolitična, socialna ali ekonomska kategorija. In ne nazadnje, ali si mir sploh želimo ali pa se o njegovem možnem obstoju samo sprenevedamo.

Človekov odnos do razmerja vojna – mir je pravzaprav vsaj v zadnjih stoletjih rezultat nekakšnega podedovanega slepomišenja in hinavščine. Po eni strani smo prepričani, da je v našo zavest vsajena želja živeti v miru nekakšna sociološka, humanistična, civilizacijska in kulturna pravica, o kateri nas že naše kulturno izročilo prepričuje, da jo ima skoraj vsakdo pravico zahtevati zase, po drugi pa se nenehno vojskujemo ali vsaj oborožujemo in pripravljamo za vojno. Dejstvo je, da smo na mir nepripravljeni in moj osebni občutek mi vedno bolj govori, da temelji percepcija odpora proti vojni v naši kulturi predvsem na moralnih in emocionalnih paradigmah, da je skratka ta odpor predvsem retoričen. Dogajanje, zlasti v zadnjem desetletju, me prepričuje, da so vojne ključen del sistema, ki vzdržuje nekakšno stabilnost in nadzor, pa naj gre za gospodarsko ali politično stabilnost, da so skratka iz sociološkega in ekonomskega vidika »conditio sine qua non«. Vojnam se očitno ne moremo in nočemo izogniti. Če se spomnim, ko sem nekaj let na slovenski in italijanski gimnaziji v Kopru predaval umetnostno zgodovino in razlagal o umetniških dosežkih celotne zgodovine človekove ustvarjalnosti, lahko ob večini umetnin, ki sem jih našteval in opisoval, samo zgroženo ugotovim, da so nastale zaradi vojne ali bile posvečene vojni – skratka, bile povezane z vojno oziroma nasiljem kakršne koli oblike, ne glede na to, ali je pri tem šlo za nacionalni, družbeni, verski ali moralni spor. Očitno torej lahko predpostavljam, da je neodvisno od časa nastanka umetniškega dela in metjeja oziroma načina, kako se umetnik izraža, eno temeljnih vprašanj pri nastanku kreacije, ali je v osnovi motivacije usmerjenost k vojni ali ne. Sam sem kljub navedenemu prepričan, da kreativna umetnost tudi v času hipotetičnega miru ni obsojena na izginotje in da je prav danes zavest o antivojni nova kreativna spodbuda za umetnike, nova estetika, ki temelji na negaciji konflikta, tega stimula, ki smo ga umetniki očitno potrebovali, da smo lahko govorili o miru. Verjamem, da se bo letos to še bolj pokazalo in da bodo v čudovitem ambientu Plečnikovih Križank tudi letos nastajala umetniška dela in oznanjala veselje, ki ga v tem času vsi še bolj potrebujemo, da gremo optimistično v bodočnost.

Letos se bo s tem izzivom spopadlo osem umetnikov. Iz Avstrije prihaja Ute Aschbacher, iz Japonske Noriaki Sangava, iz Italije Enzo Valentnuz, iz Hrvaške Ana Grubić, iz Slovenije pa Milena Gregorčič, Ana Žerjal, Franko Vecchiet ter Peter Ciuha. Tudi letos se nam bo pridružil znani multimedijski umetnik Lado Jakša, ki nas bo spremljal ves teden. Na otvoritvi razstave ob zaključku likovne kolonije pa bo s svojim glasbeno-vizualnim umetniškim pogledom predstavil njihovo ustvarjanje. Vsako leto kolonijo sklene razstava v Viteški dvorani Križank s prezentacijo vseh nastalih del. Vsak avtor pa eno delo pokloni v stalno zbirko moderne likovne umetnosti v lasti Ljubljana Festivala.

Vsem udeležencem želim veliko ustvarjalnega navdiha in prijetnega druženja in da bi tudi letošnje ustvarjalce Ljubljana očarala tako, kot je njihove predhodnike.

Tomo Vran, selektor

(10. – 15. 7., Pergola Križanke)

Spar namenil 10.000 evrov za prihodnost slovenske košarke

Spar Slovenija je kot dolgoletni sponzor Košarkarske zveze Slovenije namenil dodatnih 10.000 evrov sponzorskih sredstev za razvoj mladih slovenskih košarkarjev. Z donacijo je omogočil nakup nove športne opreme, 250 mladih košarkarjev pa popeljal na nepozabno športno doživetje z ekskluzivnim ogledom tekme med reprezentancama Slovenije in Hrvaške v ljubljanskih Stožicah.

V letu, ko bo slovenska košarkarska reprezentanca branila naslov evropskih prvakov, so se v podjetju Spar Slovenija odločili združiti slovenske navijače s prav posebnimi majicami »Ne se šparat« in dodati svoj delček k temu, da bomo v Sloveniji še dolgo spremljali košarkarske uspehe. Tako so na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo med Slovenijo in Hrvaško v navijaško razgretih Stožicah uradno predali dodatnih 10.000 evrov sponzorskih sredstev Košarkarski zvezi Slovenije (KZS) s ciljem še naprej navduševati mlade za košarko ter jim omogočiti kakovostno vadbo ter razvoj potencialov.

Spar je donacijo v višini 10.000 evrov, h kateri so z nakupi navijaške majice »Ne se šparat« prispevali tudi kupci, namenil za nakup športne opreme, poleg tega pa omogočil nepozabno doživetje kar 250 udeležencem poletnih košarkarskih kampov pod okriljem KZS, ki so si v ljubljanskih Stožicah v živo ogledali tekmo kvalifikacij za svetovno prvenstvo med Slovenijo in Hrvaško. Mladi košarkarski upi so se tako veščin lahko učili od najboljših, obenem pa doživeli pristno navijaško vzdušje na posebej zanje rezervirani tribuni.

Direktor podjetja Spar Slovenija David Kovačič je ob predaji donacije povedal: »V Sparu slovensko košarko zvesto in ponosno podpiramo že 21 let. Tudi v tem pestrem košarkarskem letu smo stopili skupaj za njen razvoj ter s pomočjo naših kupcev, ki so se odeli v navijaške barve, pripomogli k prihodnjim uspehom slovenske košarke, za katere verjamem, da jih bo še veliko. Razširiti želimo navijaško vzdušje in na najboljši možni način podpreti slovensko reprezentanco na poti do novih uspehov. Verjamem, da to čutijo in želijo tudi naši kupci.«

Alijana Šantej: Digitalne kompetence potrebujemo vsi

Alijana Šantej iz Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje je povedala: "Na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje smo od samih začetkov našega delovanja izhajali iz tega, da ljudje po upokojitvi ne morejo in ne smejo ostati zunaj družbenega razvoja, brez dostopa do znanja,  ki jim omogoča enakovredno vključenost v družbo. Znanje za vključenost potrebujemo na vseh področjih, vse bolj tudi za uporabo novih tehnologij. V naši ustanovi je prvo računalniško izobraževanje za starejše zaživelo že leta 1988. Vsa nadaljnja leta smo vlagali veliko prizadevanj v razvoj računalniških usposabljanj za starejše, opremili lastno računalniško učilnico, pridobili usposobljene in kakovostne mentorje, ki so razvili izobraževalne programe za razvoj digitalnih spretnosti posebej za starejše.

Potrebe po digitalni usposobljenosti se iz leta v leto večajo in nevladne organizacije jih vse težje zadovoljujemo same. Zato je bil zelo dobrodošel razpis Ministrstva za javno upravo za digitalno preobrazbo nevladnih organizacij in povečanje vključenosti njihovih uporabnikov v informacijsko družbo. Na podlagi uspešne prijave na razpis smo pridobili sredstva za posodobitev delovanja naše organizacije in razvoj univerze za tretje življenjsko obdobje v smeri pametne izobraževalne ustanove. Izdelali smo novo računalniško aplikacijo, ki bo tako zaposlenim kot animatorjem prostovoljcem omogočala sodobno digitalno rešitev in bolj učinkovito odzivanje na potrebe svojih članov in širše javnosti.

V okviru projekta, ki smo ga poimenovali Digitalna univerza za tretje življenjsko obdobje, smo za 207 članov in članic Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje v preteklem študijskem letu izvedli 90 brezplačnih digitalnih usposabljanj za uporabo e-pošte, spoznavanje varnosti na spletu, uporabo digitalnih potrdil, shranjevanje in urejanje datotek, delovanje pametnih naprav itd. V prihajajočem študijskem letu pa bomo izvedli še pet delavnic za usposabljanje animatorjev študijskih skupin za uporabo nove računalniške aplikacije.

Brez digitalno opolnomočenih starejših ni razvite in celovite digitalne družbe, v kateri so vse družbene skupine enakovredno vključene. Brez digitalnega znanja ostajamo izločeni iz družbe in odvisni od pomoči drugih. Poznavanje sodobnih tehnologij nam lajša življenje na mnogih področjih, od spletnih rezervacij in nakupov, ohranjanja socialnih stikov prek družbenih omrežij in video povezav, obiskovanja e-knjižnic, dostopa do virtualnih ogledov muzejev in galerij po vsem svetu, do storitev e-zdravstva, e-izobraževanja, e-bančništva, e-uprave itd. Domala ni področja, ki se ne bi vse bolj digitaliziralo, zato vsi potrebujemo tudi čedalje več znanja za uporabo raznih digitalnih orodij," je zaključila Alijana Šantej.

Besedilo: Janez Platiše
Foto: Peter Irman, Janez Platiše.  Arhiv SUTŽO