Kaj moramo spremeniti, da dosežemo evropski standard življenja?

»Čas je, da se v Sloveniji znebimo občutka majhnosti in samozavestno stojimo za svojimi inovativnimi rešitvami,« pove Mojca Erjavec, za katero lahko glasujete 9. junija 2024 na volitvah za evropske poslance. Samo, če bomo na ključna mesta doma in v tujini postavili ljudi z znanjem, izkušnjami in osebno integriteto, bomo lahko Sloveniji in EU zagotovili prepotreben nov zagon.

Evropski način življenja temelji na tem, da kdor dela, mora imeti zagotovljen evropski standard življenja. Žal je to v današnji Sloveniji prevečkrat nemogoče: cene gredo v nebo, predvsem pa se dražijo prostočasne dejavnosti kot so recimo izobraževanja. Kaj bi morali storiti, da bi okrepili slovensko ustvarjalnost in prebivalcem omogočili, da živijo po evropskih standardih?

Zmanjšanje birokratskega bremena in podpora podjetjem Dejstvo je, da močno gospodarstvo potrebuje privlačno poslovno okolje, ki ga v Sloveniji trenutno kazi birokratsko breme, po katerem na žalost slovimo. »Zagovarjam zmanjšanje birokratskega bremena za podjetja za 25 odstotkov. EU mora določiti strateške panoge in jih z ustreznimi finančnimi spodbudami ter zakonskim okvirjem zaščititi,« pravi aktivna akterka v slovenskem političnem prostoru in poznavalka evropskega političnega prostora Mojca Erjavec, ki se 9. junija 2024 poteguje za vstop med evropske poslance.

Kdo je Mojca Erjavec in kaj zagovarja?

Ustrezni pogoji za delo in dostojne plače za vse zaposlene Pomanjkanje kadra v različnih sektorjih je privedlo do težav pri zagotavljanju javnih storitev, npr. v zdravstvu in negi. Zato je ključno, da poskrbimo za ustrezno izobraževanje in usposabljanje ter zagotovimo konkurenčne plače za zaposlene v teh, pa tudi ostalih sektorjih. »Pomembno je ustvarjanje delovnega okolja, kjer se zaposleni počutijo cenjene in imajo možnost za napredovanje,« razloži Mojca Erjavec in nadaljuje, da je hkrati treba tudi zagotoviti ustrezne socialne programe, ki bodo podpirali zaposlene in njihove družine. »S tem bomo lahko zagotovili boljšo kakovost življenja za vse prebivalce Slovenije«, pravi.

Vlaganje v zaposlene in ciljno usmerjanje evropskih sredstev V stabilne sisteme zdravstvenega in socialnega zavarovanja prispevajo tako vsi, ki delajo, kakor tudi vsi, ki zaposlujejo. »Ta model moramo ohraniti za prihodnje generacije in zato v globalni tekmi okrepiti EU podjetja,« je prepričana Erjavčeva. »Hkrati pa moramo zagotoviti tudi ustrezna sredstva za izvajanje teh politik, kar pomeni ciljno usmerjanje evropskih sredstev v ključna področja,« še dodaja.

Več o Mojčinih rešitvah za okrepitev slovenskega gospodarstva lahko preberete tukaj.

MOJCO ERJAVEC lahko v prihodnjem tednu spremljate tudi na naslednjih dogodkih:   - Razprava o prihodnosti evropske demokracije v četrtek, 16. maja 2024, med 10. in 13. uro v prostorih M Hotela (Derčeva ulica 4, 1000 Ljubljana) - v sklopu projekta Parlament o prihodnosti Evrope, ki ga izvajajo na Mirovnem inštitutu.      - »Accelerating the Green Transition: Opportunities and Financing« v četrtek, 16. maja 2024, med 11.40 in 12.55 v hotelu InterContinental Ljubljana.     - Večerovo soočenje kandidatov in kandidatk za evropske poslanke in poslance v Narodnem domu v Mežici, v četrtek, 16. maja 2024, ob 18.00.

Tovarna olja Gea praznuje 120 let tradicije in kakovosti #video

Slovenska Bistrica, 14. 5. 2024 - Bistriška Tovarna olja Gea, ki je v lasti družbe Plasta oz. poslovneža Franca Freliha, je ob obeležitvi 120-letnice odprla vrata novinarjem in jim predstavila svojo bogato zgodovino, sodobno proizvodnjo in vizijo za prihodnost. Potem ko je bil lani največji slovenski proizvajalec jedilnih olj zaradi nižjega povpraševanja v rdečih številkah, direktor Igor Hustič za letos napoveduje boljši izkupiček.

Od obrtniške predelave do vodilne oljarne

Zgodba Gee se je začela leta 1904, ko je Albert Štiger v Slovenski Bistrici ustanovil podjetje za predelavo bučnega olja. Od takrat je Gea zrasla v uspešno podjetje, ki je danes vodilna oljarna in edina rafinerija jedilnih rastlinskih olj v Sloveniji. Njihova zaveza kakovosti in zdravju prijaznim izdelkom je ključna za zaupanje potrošnikov in uspeh podjetja.

Kakovost in varnost na prvem mestu

Tehnična direktorica Gee, Saša Hren, poudarja pomen kakovosti in varnosti: “V našem podjetju kakovost in varnost zagotavljamo z upoštevanjem ustrezne zakonodaje in standardov ter z izvajanjem stroge kontrole vseh korakov proizvodnega procesa.” Gea izvaja obsežne analize v svojih visokotehnoloških laboratorijih, kjer so samo lani analizirali več kot 9600 vzorcev in opravili približno 48 tisoč analiz kakovostnih parametrov.

Trajnost in družbena odgovornost

Ob varnosti in kakovosti izdelkov se osredotočajo tudi na vrednote, povezane z okoljem in družbeno odgovornostjo. »Pri tem smo že zelo blizu zahtevnim standardom ESG (kratica za okoljske, socialne in upravljavske vidike, ki so pomembni pri ocenjevanju trajnostnega delovanja podjetij, op. prev.), veliko vlagamo v družbeno odgovornost in trajnostni razvoj. Lani smo v luči varovanja okolja zgradili novo čistilno napravo, hkrati pa se posodabljamo na področju elektrifikacije, vzpostavljamo namreč samooskrbo s fotovoltaiko,« je povedal direktor Gee Igor Hustić.

Štajersko prekmursko bučno olje – zeleno zlato Slovenije

Najbolj ponosni so na Štajersko prekmursko bučno olje, ki je prisotno na več kot 25 trgih po svetu. “S tem izdelkom nedvomno izpostavljamo pomen našega regijskega bisera,” pravi Dejan Mijošek, direktor komerciale. Gea je z bučnim oljem zasedla prvo mesto v analizi Zveze potrošnikov Slovenije in avstrijske zveze potrošnikov.

VIDEO - Zgodba o GEA Štajerskem prekmurskem bučnem olju od leta 1904.

Vizija za prihodnost

Gea si prizadeva postati priznana evropska proizvajalka rastlinskih maščob, zavezana svojim osnovnim vrednotam kakovosti, zanesljivosti, prilagodljivosti, inovativnosti in partnerskega odnosa s kupci. Ob 120-letnici delovanja Tovarna olja Gea stoji kot simbol slovenske kakovosti in inovativnosti, s pogledom usmerjenim v prihodnost in zavezo trajnostnemu razvoju.

Funkciji, ki povečata učinkovitost sesanja

Sposobnost učenja robotskih sesalnikov Roomba vpliva na njihovo učinkovitost pri delu, pri čemer igrata pomembno vlogo funkciji z besedico »umazanija« v imenu. Kakšna je razlika med njima in zakaj drastično izboljšata učinkovitost dela?

Razlika med človekom s sesalnikom v roki in robotskim sesalnikom je ta, da prvi z vidom bolje dojema okolico in delo prilagaja razmeram. To je vsaj veljalo, dokler mehanični pomočniki niso dobili sposobnosti »vida« in vse pogosteje razumevanja tistega, kar je pred ali pod njimi. V tem prednjačijo robotski sesalniki iRobot, saj je ameriško podjetje že pred časom veliko napora preusmerilo v programsko opremo, ki je pogoj za pametnejše obnašanje robotskih sesalnikov Roomba. Modeli družine J, kot je Roomba j7, prepoznajo in se izognejo celo manjšim predmetom, ki so za večino tekmecev »nevidni«. Vendar to še zdaleč ni vse, česar je sposobna njihova »pamet«. V ospredju sta še dve nadvse zanimivi in uporabni funkciji.

Kateri sta torej funkciji, s katerima se ponašajo robotski sesalniki Roomba ameriškega podjetja iRobot? To sta zaznavanje umazanije (ang: Dirt Detect) in detektiv za umazanijo (ang: Dirt Detective). Čeprav sta imeni v angleškem jeziku zelo podobni, ju ne smete enačiti. Ne opravljata enakega dela, temveč se dopolnjujeta. Zlahka bi dejali, da prva na smeti gleda skozi ožjo in druga skozi širšo perspektivo. Ravno zaradi tega sta tako zelo zanimivi in uporabni. Čemu ne, ko je po njuni zaslugi stanovanje čistejše, kot bi bilo, če robotski sesalnik pri svojem delu ne bi uporabljal kančka pameti. S tem ko jo, je tudi bolj samostojen! Kar je nenazadnje natanko to, kar pričakujemo od sodobnega domačega pomočnika. Da skrbi za red in čistočo s čim manj našega nadzora in vpliva na njegovo delo.

Večina robotov Roomba je opremljena s tipalom na trebuhu, celo cenovno dostopnejši, kot je Roomba i1158, ki neprestano zre navzdol in nadzira površino, preko katere gre. Pogosto je smeti na tleh malo oziroma bolje rečeno normalno veliko, kar pomeni, da jih pobere med običajno hitro vožnjo. Funkcija stopi v veljavo, ko tipalo zazna, da je na tleh večja koncentracija smeti. V takšnih primerih upočasni vožnjo in se večkrat zapelje preko zaplate, s čimer zagotovi, da bosta krtači zagotovo pobrali vse, kaj je na tleh v njunem dosegu. Roboti, ki funkcije nimajo in tega ne storijo, ne samo da ne poberejo vseh smeti, pogosto te s stransko metlico še dodatno razmečejo po prostoru. Funkcija, ki že sama po sebi poveča učinkovitost sesanja, pa je hkrati osnova za »detektiva«, ki robotovo pametno obnašanje dvigne na popolnoma novo in višjo raven.

Preprosto povedano, »detektiv za umazanijo« načrtuje čiščenje, da tega ni treba početi nam. Ko robot naredi tloris stanovanja in si ga zapomni, po nekaj čiščenjih dojame, kateri prostori oziroma sobe so običajno bolj umazane in katere manj. Iz prakse vemo, da so na primer spalni prostori manj nasmeteni kot hodniki, kuhinja, jedilnica in morebiti dnevni prostor. Na podlagi podatkov o prejšnjih sesanjih in količini smeti v delih stanovanja, bo robot, kot je na primer Roomba Coombo j9+, prilagodil načrt naslednjih čiščenj. Bolj umazani prostori bodo na vrsti prvi, in ko bo robot tam, bo samodejno prilagodil sesalno moč, v primeru kombinirane naprave tudi »drgnjenje« s krpo ter povečal število prehodov. Oblikovan načrt ni vklesan v kamen, kar pomeni, da se bo prilagajal morebitnim novim razmeram v stanovanju.

Opisani funkcii pomembno izboljšata učinkovitost čiščenja in obenem dokazujeta, kar podjetje iRobot ve že nekaj časa: da prihodnost robotskih sesalnikov ni samo v mehaniki in elektroniki, temveč predvsem v programski opremi, strojnem učenju in umetni inteligenci, kar je že globoko vpleteno v operacijski sistem iRobot OS, s katerim se ponašajo roboti Roomba. 

Razvoj obmejnih regij - 20 let Slovenije v EU

Prevalje, 7. 5. 2024 - Vstop Slovenije v Evropsko unijo leta 2004 je bil prelomnica za našo državo, tako politično kot družbeno. Kljub izzivom, s katerimi se še vedno soočamo, smo pridobili veliko koristi. Obmejne regije imajo v tem pogledu posebne izzive, o katerih je tekla beseda.  

Ljudmila Novak, poslanka v Evropskem parlamentu, je napredek Slovenije v EU v zadnjih 20 letih ocenila kot večinoma pozitiven. Izpostavila pa je nekatere izzive, ki Slovenijo še zavirajo pri večjem zagonu, zlasti preveč birokracije, visoko stopnjo korupcije ter okorelost javnih sistemov, denimo zdravstvenega. Za premagovanje izzivov, s katerimi se soočajo obmejne regije Slovenije v okviru evropskega povezovanja, je potrebno uporabiti vse možnosti iz evropskih skladov, kjer lahko Slovenija dobre prakse črpa tudi iz primerov drugih držav.  

 

Mojca Erjavec, občinska svetnica na Ravnah in kandidatka za poslanko v EP, je izpostavila prednosti Slovenije, ki so lepa narava, izobraženo prebivalstvo in odprto gospodarstvo. Opozorila pa je tudi na zamujene priložnosti za našo državo. Cene potrošnih dobrin so se v 20 letih zvišale za 62 odstotkov - več od povprečja EU, ki je znašalo 58 odstotkov. Stopnja tveganja revščine se je nekoliko povečala – leta 2005 je znašala 12,2 odstotka, leta 2023 pa 12,7 odstotka. Izpostavila je priložnosti in pasti obmejnih regij, ki so lahko stičišče idej in kadra, vendar jim prežijo nevarnosti izseljevanja mladih in nestimulativnega gospodarskega in družbenega razvoja. Njihovo reševanje vidi v možnosti, s črpanjem strateško usmerjenih evropskih sredstev spodbuditi razvoj ustvarjalnih in inovativnih zaposlitev, ki bodo omogočale mladim, da tu ostanejo in si ustvarijo družino, hkrati pa zviševale BDP.  

 

Dr. Karla Oder  - muzejska svetnica in dolgoletna direktorica muzeja Ravne je povedala, da je bila Koroška že pred drugo svetovno vojno zaradi industrijske dejavnosti vpeta v evropske gospodarske tokove. Po vstopu naše države v EU je koriščenje evropskih sredstev na Koroško pripeljalo projekte, ki vrednotijo delavsko in industrijsko dediščino. Razvoj družbenih in političnih dogodkov je skozi desetletja spreminjal ustroj regije, ki pa ima velike možnosti pri nadaljnjem povezovanju znanja in strokovnjakov z evropskimi in svetovnimi industrijskimi trendi.  

 

Sandi Curk,  poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko in prejemnik nagrade Državljan Evrope 2023 je izjemno pohvalil aktivnost in prizadevnost Korošcev po lanskih poplavah. Dejavno je sodeloval pri organizaciji pomoči, ki je prišla tudi s strani Evropske unije. Pri nas je področje civilne zaščite v Sloveniji eno najbolje organiziranih v Evropi. Izpostavil je še, da bo potrebno ustrezno urediti prostovoljstvo v gasilstvu, ki je steber našega hitrega in požrtvovalnega odzivanja na naravne in druge nesreče. V prihodnje se bomo morali na vremenske in druge ujme še bolje pripraviti, pri čemer ima ključno vlogo vsak posameznik, ki pa ga lahko državne in evropske strukture podprejo in opolnomočijo.