Snujemo dobro - fundacija Nataše Pirc Musar, ustanova Alma

Ljubljana, 17. 6. 2024 - Fundacija Nataše Pirc Musar, ustanova Alma, je ustanovljena iz neomajnega prepričanja, da lahko različni deležniki v sodelovanju in povezani v skupnih ciljih oblikujejo boljšo družbo.

V Fundaciji so se zavezali k odpiranju možnosti za karierni razvoj mladih, a pred tem želijo s svojimi projekti zmanjšati ovire, ki jih imajo mladi na razvojni poti zaradi duševnih stisk in čustvenih izzivov. Prav te strokovnjaki v Sloveniji že vidijo v razsežnosti epidemije. Delovanje Fundacije je poleg tega osredotočeno tudi na spodbujanje enakosti, vključenosti, spoštovanja raznolikosti in skrbi za starejše.

Svojo vlogo v družbi v Fundaciji Alma vidijo predvsem kot povezovalca, zavzetega spodbujevalca med različnimi deležniki, ki lahko skupaj in povezani naredijo mnogo več, kot vsak zase. Pri tem bo tudi njihova ekipa aktivno in predano vključena v projekte, v spremljanje dogajanja, zbiranje sredstev, da bodo izvajalci programov lahko čim bolj posvečeni ključni dejavnosti pomoči.

Trajnostno in odgovorno ravnanje dajejo v Fundaciji v ospredje. Prepričani so, da lahko le s takšnim pristopom oblikujejo svet, v katerem bodo naslednje generacije živele v harmoniji z okoljem. Zato delujejo v skladu s standardi okoljske, družbene in upravljavske odgovornosti (ESG). S tem tudi svojim podpornikom, donatorjem, in partnerjem zagotavljajo vključitev trajnostnih ciljev v obvezna nefinančna poročila, h katerim so zavezani.

Od Alje do Žana, Čuječa srca, budni umi. Zaskrbljujoča epidemija duševnega stanja mladih, stiske, odvisnosti, tišina in tema – od doma, do šole in družbe - se je lotila slovenskih otrok in mladostnikov. Skrb za duševno zdravje otrok bo osrednji projekt, da bodo ti enkrat lahko gradili svoje profesionalne kariere. Zanje so po modelu dr. Anice Mikuš Kos[ in v sodelovanju s strokovnimi službami Zveze Anita Ogulin in ZPM ter Slovenske filantropije oblikovali strokovno podprt program. Pri tem ne želijo izpustiti nikogar od mladih, ki so se zaradi vpliva sodobne družbe znašli v duševni stiski. Zato tudi osnovno poimenovanje akcije od Alje do Žana ali od  A do Ž.

VIDEO - SENIORSKE NOVICE 

Vsaka zgodba šteje je projekt medgeneracijskega povezovanja, ki temelji na prepričanju, da so izkušnje in znanje preteklih generacij neprecenljiv vir za oblikovanje boljše prihodnosti. Mladi bodo v pogovorih s starejšimi zapisali zgodbe prejšnjih generacij, v katerih je bogastvo naše zgodovine, naš genski zapis, narodni značaj. Gre za plemenito ohranjanje naše zgodovine in tradicije. Na drugi strani pa tovrstni pogovori dokazano delujejo terapevtsko na mlado generacijo, starejši, ki pogosto ostajajo osamljeni, nevidni in spregledani, pa dobijo nove »prijatelje«. Projekt daje ponovno vrednost pogovoru, pisanju in poslušanju, česar v današnji družbi primanjkuje. Hkrati krepi literarne sposobnosti mladih, ljubezen do slovenskega jezika, povezovanje generacij, ohranjanje spominov in slovenske dediščine. Projekt bodo izvedli s pomočjo sodelovanja osnovnih šol. K projektu je že pristopila družba T-2, ki Fundaciji podarja 50 naprav »Varuh«. Naprava omogoča sporočanje lokacije uporabnika in proženje klica na pomoč v nujnih primerih in je primerna rešitev za starejše, ki živijo sami, pa tudi za otroke v primeru starševske odsotnosti. S tem se uporabnikom lahko bistveno izboljša njihov vsak dan, saj zaradi potrebnega občutka varnosti, zmorejo več.

Prizadevajo si tudi, da bi našli rešitev za kadrovsko pomanjkanje v domovih za starejše, domovih za upokojence in socialno varstvenih zavodih. Ti se soočajo s pomanjkanjem sodelavcev, kar pomeni prazne postelje.  Na drugi strani prosilci čakajo na sprejem in ustrezno oskrbo, domovi pa zaradi praznih postelj in manj prihodka slabo poslujejo.

Delovanje Fundacije Alma temelji na prostovoljnem delu posameznikov, ki so pripravljeni s svojimi izkušnjami in znanjem prispevati k izboljšanju življenja otrok in starejših v okviru projektov, ki jih predstavljamo v nadaljevanju

V fundaciji Nataše Pirc Musar, ustanovi Alma, želijo vplivati na spremembe v družbi, ki presegajo eno samo generacijo. Želijo prispevati k oblikovanju zdrave, bolj optimistične družbe, ki vidi in je sposobna izkoristiti priložnosti za napredek, razvoj in rast. Prisegajo na sodelovanje in povezovanje, ki zmore premakniti generacijske razlike in tudi sistemske slabosti. Želijo pomagati, da bomo zdrava, dobra družba. Zato snujejo dobro.

VIDEO TV SLOVENIJA - PRVI DNEVNIK 17. 6. 2024

Več na: www.fundacija-alma.si

Stop nasilju nad starejšimi, v vseh oblikah, v vseh okoljih

V soboto 15. junija obeležujemo svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi. Raziskave opozarjajo na povečanje nasilja nad njimi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) se število primerov nasilja v svetovnem merilu povečuje – tudi zaradi staranja prebivalstva. SZO  razpolaga z oceno, da je vsak šesti starejši  deležen ene od oblik nasilja. Slednje se nad starejšimi dogaja večinoma v družini, a tudi v domovih starejših in na sistemski ravni. Ima namreč različne oblike: fizično, verbalno, spolno, psihično, čustveno, materialno, zanemarjanje, tokrat dodajamo še zdravstveni in informacijski vidik. Najbolj skritih oblik nasilja na zunaj ne vidimo, a jih starejši še kako čutimo.

Tretji forum predsednice države maja letos je posebno pozornost namenil prav nasilju, izpostavljeno je bilo tudi nasilje nad starejšimi. S tem je bilo jasno podprto stališče o njegovi popolni nesprejemljivosti. Svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi je še ena od priložnosti, da vsakdo pri sebi preveri, kako in koliko lahko prispeva, da bo nasilja manj. Vsakodnevno, v vseh oblikah, okoljih in v vseh družbenih skupinah.

Huda oblika fizičnega nasilja vedno dobi veliko pozornosti v medijih, a veliko je  drugih oblik nasilja, ki so ali spregledane ali jih okolica in družba minimalizirata. V Srebrni niti - Združenju za dostojno starost si želimo, da bi se o tej temi govorilo skozi vse leto in tudi o konkretnih rešitvah in pomoči pri tem nesprejemljivem pojavu. Obsojamo vsako obliko nasilja nad komer koli, še posebej nad ranljivimi skupinami, kamor sodi veliko starejših. Ti so zaradi bioloških, psihosocialnih in drugih značilnosti, ki jih starost prinaša, posebej izpostavljena družbena skupina. Kmalu bo skoraj tretjina prebivalcev v Sloveniji starejših oseb.

Tokrat izpostavljamo zdravstveni in informacijski vidik z zaskrbljujočim podatkom, da že več kot 145.000 prebivalcev in prebivalk v državi nima osebnega zdravnika, od teh je veliko starejših. Gre za šibke člene v družbi in v zdravstvenem sistemu, veliko je revnih, starejši se tudi vedno težje znajdejo v pospešeni, agresivni informatizaciji zdravstva. Gre za »digitalno nasilje« nad starejšimi; mnogi zaradi kognitivne ranljivosti slabše sledijo novim tehnologijam ali so preveč revni, da bi imeli dostop do pametnega telefona ali računalnika. Zato ne tako redki ostajajo celo zunaj sistema naročanja in zdravstvene obravnave. Dodatni vidik je obremenjevanje mlajših (družinskih članov ali drugih) zaradi potencialnega kršenja človekovih pravic – o zasebnosti in varovanju občutljivih podatkov. V Srebrni niti se zavzemamo, da je vsem dosegljiv tudi analogni sistem, vsaj še dvajset, trideset let.

Izpostavljamo še eno vrsto nasilja, to je dostop do dolgotrajne oskrbe, zlasti v domačem okolju, in s tem povezano nemoč in trpljenje starejših in njihovih bližnjih, zlasti hudo bolnih in umirajočih. Čakalne dobe za mesta v domovih starejših so nesprejemljivo dolge, marsikdo postelje ne dočaka. Trenutno na sprejem čaka po podatkih SSZS 18.770 ljudi, od tega je 5000 čakajočih nujnih primerov. Zaradi pomanjkanja kadra je v domovih okrog 1000 postelj praznih. Pozivamo pristojne odločevalce k takojšnji ureditvi in podpisu kadrovskih standardov in normativov v zdravstveni negi, saj izvajalcev manjka vsepovsod.

Tudi Zakon o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe problematike akutno ne bo rešil, saj manjkata ključna dejavnika, primerno nagrajevanje zaposlenih in izboljšanje njihovega položaja v družbi. S tem problemom je povezano tudi iskanje možnosti oskrbe za hudo bolne in umirajoče v domačem okolju, saj paliativna oskrba ni dovolj razvita, marsikje je sploh ni, zavodi za oskrbo na domu pa podhranjeni, subvencioniranje storitev s strani občin zelo različno, torej gre še za eno obliko diskriminacije starejših - dostop do oskrbe na domu, zlasti paliativne. 

Čaka nas veliko dela. Nujno je, da vsi združimo moči proti revščini starejših. Ko bo te manj, še posebej med starejšimi samskimi ženskami, kjer narašča, bo tudi manj vseh oblik nasilja. In združiti je potrebno moči, da bo dolgotrajna oskrba čim prej dostopna vsem, ki jo potrebujemo. Seveda na solidarnostni način. Danes so patronažne medicinske sestre tiste, ki lahko pridejo v vsak dom, a le v okoljih, kjer je ostala mreža družinskih zdravnikov, zato bi jih bilo potrebno tudi bolj vključevati v postavljanje sistema dolgotrajne oskrbe.

Ne pozabimo, da starejši potrebujemo zagovornike, to smo lahko mi vsi. In ne pozabimo, da bomo vsi starejši.

Srebrna nit – Združenje za dostojno starost

  

4. Dnevi medgeneracijskega sožitja ZDUS so se končali #video posnetki

Ljubljana, 12. 6. 2024 - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so se pričeli četrti Dnevi medgeneracijskega sožitja, ki jih je organizirala Zveza društev upokojencev Slovenije. Dogodek s katerim promovirajo pozitivno podobo staranja, odpravljajo predsodke in stereotipe o starosti ter spodbujajo vključenost in sožitje generacij bo trajal do četrtka 13. junija.

 Otvoritvena slovesnost, ki j potekala v Marmorni dvorani se je pričela s pozdravnim nagovorom Zdenke Jan, predsednice ZDUS, nadaljeval z nagovorom Simona Maljevac, ministra za solidarno prihodnost . Preko video povezave pa je udeležence nagovorila Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora RS. Na odprtju Dnevov medgeneracijskega sožitja je spregovoril tudi Simon Trussevich, predsednik Medgeneracijske koalicije Slovenije. V posebnem videonagovoru pa je zbrane nagovorila še predsednica RS Nataša Pirc Musar. V kulturnem sporedu so nastopili Ribniški fantje DU Ribnica na Pohorju, dramsko-pevska skupina Zarja DU Ajdovščina in OŠ Danila Lokarja Ajdovščina ter folklorna skupina DU Naklo.

Sledilo je srečanje predstavnikov ZDUS s predstavniki organizacij Slovencev v zamejstvu, popoldne, od 14. ure dalje, pa bo potekalo državno srečanje upokojenskih pevskih zborov.

VIDEO - Utrinki s 4. Dnevi medgeneracijskega sožitja ZDUS. V četrtek, 13. junija, bo slavnostna obeležitev 20. obletnice delovanja programa Starejši za starejše, poleg kulturne prireditve in razstave ob jubileju bo izšel še zbornik o izvajanju tega pomembnega samopomočnega programa. Dopoldne bodo Urice poezije, popoldne pa posvet na zelo aktualno temo socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe.

Na dvodnevni prireditvi se bodo sicer predstavila nekatera podjetja ter ministrstva, koristen informacije vam bosta posredovala zagovornik načela enakosti in varuh človekovih pravic. Na razstavnem prostoru Telekom Slovenije boste lahko izvedeli več o E-oskrbi na daljavo in tudi oddali prijavo za vključitev v to brezplačno storitev. Preizkusili se boste lahko v zabavni družabni igri Štrbunk in si prislužili praktično nagrado. Zagotovo pa bo prava paša za oči – kot vedno do zdaj – razstava rokodelk in rokodelcev društev upokojencev, od fotografskih in likovnih do ročnih del. 

Prireditev bo oba dneva potekala od 10. do 17. ure, vstop je prost. 

Podroben program preberite na povezavi: 

Dnevi medgeneracijskega sožitja – ZDUS (zdus-zveza.si)

Minister Simon Maljevac je  dejal, da je medgeneracijsko sožitje temelj delovanja naše skupnosti. Poudaril je pomembnost spoštovanja starejših in mladih, ki so po njegovih navedbah v sodobni družbi večkrat odrinjeni na rob.

"Industrijska revolucija in neoliberalizem sta starejše pahnila proti robu družbe, ko se je nanje po odhodu v pokoj gledalo pretežno kot na breme družbe, saj njihovega dela ni bilo več mogoče unovčiti za dobiček. Šele v sodobnem času se vlogo ter pomen starejših in njihov doprinos k delovanju družbe bolj ceni. A v družbi je prisoten starizem, ki ga sestavljajo stereotipi, predsodki in diskriminacija do starejših, pa tudi do mlajših," je poudaril Maljevac.

VIDEO - Simon Maljevac, minister za solidarno prihodnost.

Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS ) Zdenka Jan je povedala, da so starejši in upokojenci soustvarili pogoje za sodobno življenje, ki ga danes z veseljem delijo z mladimi in se od njih učijo. Poudarila je, da je kultura najmočnejši povezovalni element, zato so ji dali pri organizaciji Dnevov medgeneracijskega sožitja poseben pomen. Pri tem je izpostavila, da se bodo danes in v četrtek na Gospodarskem razstavišču zvrstili nastopi kulturnih skupin, društev upokojencev v sodelovanju z osnovnimi in glasbenimi šolami, posebne razstave in rokodelske delavnice. 

VIDEO - Zdenka Jan, predsednica ZDUS Simon Trussevich, predsednik Medgeneracijske koalicije Slovenije, ki jo tvorijo Dijaška organizacija Slovenije, Mladinski svet Slovenije, Študentska organizacija Slovenije in ZDUS pa je v nagovoru med drugim dejal, da se starejši in mladi pogosto srečujejo s podobnimi problemi, med katerimi je izpostavil zlasti perečo stanovanjsko problematiko. "Trenutni sistem se sooča s finančnimi pritiski in demografskimi spremembami, kar zahteva nujne reforme," je poudaril.

VIDEO - Simon Trussevich, predsednik Medgeneracijske koalicije Slovenije.

Po video povezavi je upokojence pozdravila tudi predsednica Državnega zbora RS Urška Klakočar Zupančič, ki je izpostavila, da je človeška družba polna stereotipov, ne le do starejših, ampak tudi do mladih, žensk in predvsem drugačnih. Namesto, da bi v različnosti iskali moč, nas stereotipi vodijo v konflikte. Pohvalila je njihovo zavzetost, da razbijejo stereotipe do starejših in ponudila svojo pomoč.

VIDEO - Urška Klakočar Zupančič, predsednica Državnega zbora

Na Pivo in cvetje Laško prihajajo Baby Lasagna, Romachild in Pantaloons

Ljubljana, Laško – 10. junij 2024. Rim Tim Tagi Dim bo zvenel v živo tudi v Laškem. Mesec dni pred pričetkom festivala Pivo in cvetje Laško prihaja na dan paket presenečenj, ki prinaša še posebno veselje vsem ljubiteljem našega največjega glasbeno - etnografskega festivala. Še posebej tistim, ki že imajo kupljene vstopnice. Danes se pričenja zadnje predprodajno obdobje, zato bo treba pohiteti, da bi v Laškem v živo doživeli hrvaškega zvezdnika Baby Lasagno, duo Romachild in skupino Pantaloons!

Marko Purišić, znan pod umetniškim imenom Baby Lasagna, sicer ni zmagal na letošnjem Eurosongu, je pa vsekakor pravi ljudski zmagovalec, saj je zanj glasovalo največ prebivalcev Evrope. Najbolj vroče ime Eurosonga je postal že pred samim festivalom, dogajanja v zvezi z glasovanjem pa so njegovi prepoznavnosti in popularnosti dala le še dodatni zalet. Baby Lasagna bo na odru Zlatorog v četrtek, 11. julija. Zagotovite si svoj prostor pred odrom pravočasno, gneča bo!

V petek bo ob že najavljenem programu na odru Zlatorog moč slišati in videti tudi duo Romachild. Dva težkokategorna glasbenika, multiinštrumentalist Martin Štibernik in bobnar Roman Ratej, člana številnih pop, rock in funk skupin, sta prijatelja iz otroštva, v sveži zasedbi pa bratska naveza, ki navdihuje. Ko slišite njun prvi takt, veste, da ste na pravem kraju! Na polno, z vso silo, da poka in  se bliska!

Pantaloons je domača zasedba z edinstveno glasbeno zvrstjo in energičnim odrskim nastopom. Luka Belič (saksofon), Aljaž Markežič (suzafon, sintesajzer, ewi) in David Nik Lipovac (bobni) so razgiban trio, ki je svoj žanr razvil v elektronsko plesno glasbo s primesmi jazza, funka, breakbeata, dubstepa in drugih zvrsti. Nastopali so že po številnih festivalih po Evropi, v Sloveniji pa so najbolj znani kot polfinalisti šova Slovenija ima talent 2023. Oder Zlatorog bodo zavzeli v soboto, 13. julija, ter poskrbeli za pravo plesno razpoloženje, ki ga bodo zaključili še eni EDM posebneži, mednarodna skupina s sedežem na Dunaju, Deladap.

………………………………………………………………..

Zaključuje se še eno obdobje predprodajnih cen vstopnic, vendar so te od danes dalje do 10. julija. še vedno privlačne, predvsem pa prinašajo žepu prijazen prihranek.

Cene vstopnic v predprodaji od 10. 6. do 10. 7. 2024	dnevna festivalska	28 evrov 60 evrov
cene vstopnic na dan dogodka	dnevna festivalska	32 evrov 70 evrov

 

Program festivala zagotavlja 21 izjemnih glasbenih dogodkov za različne glasbene okuse.

Oder	četrtek, 11. julij	petek, 12. julij	sobota, 13. julij
Zlatorog	Masayah Baby Lasagna Mi2 Gibonni	Dan D Romachild Šank Rock Tony Hadley & Fabulous TH Band	Nina Pušlar Hamo & Tribute 2 Love Pantaloons Deladap
Burin	Marko Vozelj in Mojstri Dejan Dogaja band Til Čeh in Petelini	Simon Vadnjal Helena Blagne Dejan Vunjak in Brendijeve barabe	Zvita Feltna Nika Zorjan Žan Serčič in Šakali