Zaključek Festivala Ljubljana v znamenju opernih uspešnic

Zadnji dnevi Festivala Ljubljana bodo potekali v znamenju opernih uspešnic in Litve, saj bo med 5. in 7. septembrom na odru Cankarjevega doma v gostovala Litovska nacionalna opera, ki bo z 250 člansko ekipo, kar tri dni, razvajala občinstvo in 59. Festival Ljubljana, 7. septembra zaključila z veliko opero Judinja, Jacquesa Halévyja.

Orkestru Litovske državne opere, ki je bila ustanovljena leta 1920 v Vilniusu, se bo 5. septembra na odru Cankarjevega doma pridružil Joseph Calleja. Na Malti rojeni tenorist sodi med najobetavnejše pevce 21. stoletja. Njegov glas z medeno barvo spominja na legendarne italijanske operne pevce. Zato ni čudno, da nekateri v njem slišijo Pavarottija. Na koncertu opernih arij, na katerem bodo izvedli dela Verdija, Masseneta, Mascagnija, Dvořaka, Puccinija in drugih, bo kot solistka nastopila tudi Alyson Cambridge. Mlada ameriška sopranistka, ki je redna gostja Metropolitanske opere v New Yorku.

Že naslednji dan, 6. septembra, bo Litovska državna opera pod dirigentskim vodstvom Gintarasa Rinkevičiusa in v režiji Eimuntasa Nekrošiusa, najbolj izvirnega sodobnega litovskega režiserja, izvedla Otella, Verdijevo uglasbitev Shakespearove tragedije. Opera Otello danes velja za eno pevsko najzahtevnejših.

Festival Ljubljana bo 7. septembra zaključila velika opera Judinja Jacquesa Halévyja, ki je prava redkost sodobnih repertoarjev celo v največjih svetovnih opernih hišah. V Ljubljani smo jo nazadnje videli pred 80 leti. Tokrat izjemno delo režira sloviti nemški režiser Günter Krämer pod dirigentskim vodstvom Martynasa Staškusa.

Vse predstave bodo ob 20.00 uri v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Gostovanje Litovske nacionalne opere so predstavili (z leve) Gintautas Kėvišas, direktor Litovske nacionalne opere, Rimutis Klevečka, veleposlanik Republike Litve, Arūnas Gelūnas, minister za kulturo Republike Litve, Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana, ki je poleg zaključnega poročila odkril tudi delček programa za leto 2012, Aleš Čerin, podžupan Mestne občine Ljubljana in Veronika Brvar.

Ljubilejno 30. srečanje nekadilcev

Društvo nekadilcev in zdravega življenja iz Ljubljane je 3. septembra 2011, v Mostecu, pod geslom 'Za zdravo življenje' organiziralo 30. jubilejno srečanje nekadilcev. Predsednik Društva nekadilcev Miloš Mikolič je v svojem slavnostnem nagovoru poudaril, da glavni cilj Društva dosežen. Še vedno pa se pojavljajo pereči problemi, predvsem v Domovih za starejše, ker nimajo posebnih oddelkov za kadilce.

 




Z desne predsednik Društva nekadilcev in zdravega življenja, Miloš Mikolič.

V nadaljevanju je povedal, da je glavni namen Društva, propaganda nekadilskega gibanja, pomoč pri odvajanju od kajenja, organizacija rekreativnih izletov in drugih oblik druženja. Zelo dobro sodelujejo Slovensko zvezo za tobačno kontrolo, Društvom za srce in ožilje, Rdečim križem Slovenije, v zadnjem času pa tudi s Šolo zdravja.

 








V zadnjem času Društvo tesno sodeluje s Šolo zdravja.

Društvo nekadilcev in zdravega življenja ima svoje društvene prostore na Grablovičevi 28, 1000 Ljubljana, telefon 051 385 892.
.

Vlado Kreslin ima glas panonskega morja in poje o življenju

Na Peklenskem dvorišču Križank je Festival Ljubljana, ob letošnjem 20. nastopu Vlada Kreslina, pripravil novinarsko konferenco. V sproščenem vzdušju so svoj pogled na glasbeno pot izjemnega glasbenika podali publicistka Manca Košir, nekdanji glasbeni redaktor na TV Slovenija Stane Sušnik in glasbeni urednik na Radiu Slovenija Dragan Bulič. Novinarsko konferenco je vodil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana ter predsednik evropskega združenja festivalov EFA Darko Brlek.

»Na letošnjem koncertu vsestranskega ustvarjalca Vlada Kreslina bomo praznovali tudi 20 let Kreslinovega sodelovanje z Beltinško bando. Praznovanju 18. avgusta na odru ljubljanskih Križank se bodo pridružili tudi Mali bogovi in Irka Mary Coughlan s skupino« je povedal Darko Brlek in nadaljeval: »Leto 1991 je bilo za Vlada Kreslina prelomno. Izda zgoščenko 'Namesto koga roža cveti' s skoraj ponarodelimi skladbami, razpade skupina Martin Krpan, v kateri je deloval od leta 1983, in prične uradno sodelovati z ljudsko godčevsko skupino Beltinška banda. Kreslin se vedno bolj poglablja v etno glasbo. Ne samo nam, pač pa tudi širši mednarodni javnosti predstavlja prekmursko glasbeno izročilo.«

Vlado Kreslin pa je med drugim dejal: »Tokratni koncert bo z razširjenima zasedbama Malih bogov in Beltinške bande sprehod skozi čas, ki ga spremljajo melodije, katere so nastale v teh letih. Sprehod se bo nevsiljivo prilegal preteklim čarobnim koncertnim večerom v Križankah.«

» Slovenski popularni glasbi je Vlado Kreslin postavil mejnik, s tem, da dvajset let neprekinjeno nastopa v Križankah pred razprodanim avditorijem, hkrati pa vsa ta leta napolni tudi Cankarjev dom. To pri nas nima primerjave!« je poudaril Stane Sušnik.

Manca Košir, pa je v malo poetičnem slogu dejala: »Kreslin ima arhetipski glas panonskega morja. Poje o življenju na poti, poje tako, da se hrepenenje razpne v naši duši kot ptič, ki prhuta spomine o ljubezni in svobodi. Spomine na včeraj, na danes in jutri.«

Festival Ljubljana
.

Vsako leto, drugo soboto v avgustu, zagorijo številni ognji in kresovi vzdolž Alp, od Dunaja do Nice. Ogenj je od nekdaj simboliziral svetlobo, upanje, življenje. V Alpah je bil simbol komunikacije med vrhovi, osvetljeval je poti, oznanjal je pretečo nevarnost. V današnjem času na ta večer ogenj pomeni simbol varovanja Alp, ki se ga zavedamo v vseh alpskih deželah. Zato že vrsto let vsi, ki nam ni vseeno za okoljske probleme, na ta dan združimo moči in s kresom, baklami ali svečami opozorimo na nevarnosti, ki prežijo na alpski svet. več>>
.