Na Mušičevih Žalah predali namenu novo klasično pokopališče

Na Žalah je bila 7. septembra 2011 slavnostna otvoritev novega klasičnega dela pokopališča Žale, na katerem je bil slavnostni govornik akademik Ciril Zlobec. Navček, zvon poslednjega slovesa, je nadomestil otvoritveni trak. Z njim so v znak otvoritve pozvonili župan Zoran Janković, arhitekt Marko Mušič ter direktor Žal Bojan Lepičnik. Ljubljana je z novim delom pokopališča, ki je namenjen izključno klasičnim pokopom in se razteza na površini 16.000m2 pridobila 1.273 grobov, od tega 1.258 enojnih in 15 povečanih v objektu.

Arhitekt Marko Mušič je pokopališče zasnoval kot mesto mrtvih, z ozelenjenim obodom, ki varuje pred hrupom, z vhodnimi portali, alejami in potmi pokopališča ter z grobnimi polji klasičnega in žarnega pokopa. Obodni park z gomilami je območje raztrosa pepela.

V postopnem uresničevanju njegove osnovne zamisli je bilo v letu 2009 urejeno pokopališče za žarne pokope s 1.685 grobovi, sedaj pa ga dopolnjuje tudi del pokopališča za klasične pokope s 1273 grobovi. Le ta vključuje nujne spremljajoče ureditve, poti pokopališča, vhode v grobna polja in komunalne točke, paviljon z navčkom, zvonom poslednjega slovesa, gaj spomina v obodnem parku, območju razsipa pepela, in del obodnih ozelenjenih kaskad. Poti pokopališča se z drevoredi, ki jim dajejo imena, z ozelenjenimi obrobami, ki zastirajo poglede v grobna polja, s parapeti in obdelavo tal v oblikovanju in materialih navezujejo na že urejeni del 1. faze pokopališča. Vhode v grobna polja posebej zaznamujejo izbrani stihi Kajetana Koviča, Ivana Minattija in Cirila Zlobca.

Postopek se je pričel s pripravo razpisne dokumentacije in izpeljavo postopka za izbiro izvajalca. Dela sta izvajala GP Holding d.d Ljubljana ter Kraški zidar d.d. iz Sežane.

Ljubljana je z novim delom pokopališča, ki je namenjen izključno klasičnim pokopom in se razteza na površini 16.000m2 pridobila 1.273 grobov, od tega 1.258 enojnih in 15 povečanih v objektu. Investitor je bila Mestna občina Ljubljana, vrednost investicije pa 2.648.273,56 EUR brez DDV oz. 3.177.928,27 EUR z DDV.
Zgrajeno število grobov bi moralo zadoščati za 8 do 10 let.

Dodatno število grobov in sicer 159, bomo pridobili, ko bo končan klasični del pokopališča proti Tomačevski cesti. Zemljišče, kjer se bo ta del pokopališča nahajal, je bilo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno družini Scagnetti in je trenutno v teku razlastitveni postopek. V sklopu končanja tega projekta je predviden ozelenjen kaskadni zid proti Tomačevski cesti in sicer v nadaljevanju obstoječega. Ko bo razlastitveni postopek končan in s tem pridobljeno zemljišče, ki je trenutno v lasti družine Scagnetti ter izveden preboj zidu s Plečnikovih Žal na Tomačevsko cesto, bosta dela pokopališča Žale med seboj povezana. Tako bo možna izvedba pogreba na Mušičevih Žalah tudi iz vežic na Plečnikovih Žalah. Ocenjena vrednost del potrebnih za dokončanje tega je 1.700.000 EUR brez DDV oz. 2.040.000 EUR z DDV.

Poleg tega bo potrebno za dokončanje širitve prvega nujnega dela še 1.100.000 EUR brez DDV oz. 1.320.000 EUR z DDV. Pri tej širitvi bo dokončan del obodnega parka za raztros pepela.
.

Zaključek Festivala Ljubljana v znamenju opernih uspešnic

Zadnji dnevi Festivala Ljubljana bodo potekali v znamenju opernih uspešnic in Litve, saj bo med 5. in 7. septembrom na odru Cankarjevega doma v gostovala Litovska nacionalna opera, ki bo z 250 člansko ekipo, kar tri dni, razvajala občinstvo in 59. Festival Ljubljana, 7. septembra zaključila z veliko opero Judinja, Jacquesa Halévyja.

Orkestru Litovske državne opere, ki je bila ustanovljena leta 1920 v Vilniusu, se bo 5. septembra na odru Cankarjevega doma pridružil Joseph Calleja. Na Malti rojeni tenorist sodi med najobetavnejše pevce 21. stoletja. Njegov glas z medeno barvo spominja na legendarne italijanske operne pevce. Zato ni čudno, da nekateri v njem slišijo Pavarottija. Na koncertu opernih arij, na katerem bodo izvedli dela Verdija, Masseneta, Mascagnija, Dvořaka, Puccinija in drugih, bo kot solistka nastopila tudi Alyson Cambridge. Mlada ameriška sopranistka, ki je redna gostja Metropolitanske opere v New Yorku.

Že naslednji dan, 6. septembra, bo Litovska državna opera pod dirigentskim vodstvom Gintarasa Rinkevičiusa in v režiji Eimuntasa Nekrošiusa, najbolj izvirnega sodobnega litovskega režiserja, izvedla Otella, Verdijevo uglasbitev Shakespearove tragedije. Opera Otello danes velja za eno pevsko najzahtevnejših.

Festival Ljubljana bo 7. septembra zaključila velika opera Judinja Jacquesa Halévyja, ki je prava redkost sodobnih repertoarjev celo v največjih svetovnih opernih hišah. V Ljubljani smo jo nazadnje videli pred 80 leti. Tokrat izjemno delo režira sloviti nemški režiser Günter Krämer pod dirigentskim vodstvom Martynasa Staškusa.

Vse predstave bodo ob 20.00 uri v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Gostovanje Litovske nacionalne opere so predstavili (z leve) Gintautas Kėvišas, direktor Litovske nacionalne opere, Rimutis Klevečka, veleposlanik Republike Litve, Arūnas Gelūnas, minister za kulturo Republike Litve, Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana, ki je poleg zaključnega poročila odkril tudi delček programa za leto 2012, Aleš Čerin, podžupan Mestne občine Ljubljana in Veronika Brvar.

Ljubilejno 30. srečanje nekadilcev

Društvo nekadilcev in zdravega življenja iz Ljubljane je 3. septembra 2011, v Mostecu, pod geslom 'Za zdravo življenje' organiziralo 30. jubilejno srečanje nekadilcev. Predsednik Društva nekadilcev Miloš Mikolič je v svojem slavnostnem nagovoru poudaril, da glavni cilj Društva dosežen. Še vedno pa se pojavljajo pereči problemi, predvsem v Domovih za starejše, ker nimajo posebnih oddelkov za kadilce.

 




Z desne predsednik Društva nekadilcev in zdravega življenja, Miloš Mikolič.

V nadaljevanju je povedal, da je glavni namen Društva, propaganda nekadilskega gibanja, pomoč pri odvajanju od kajenja, organizacija rekreativnih izletov in drugih oblik druženja. Zelo dobro sodelujejo Slovensko zvezo za tobačno kontrolo, Društvom za srce in ožilje, Rdečim križem Slovenije, v zadnjem času pa tudi s Šolo zdravja.

 








V zadnjem času Društvo tesno sodeluje s Šolo zdravja.

Društvo nekadilcev in zdravega življenja ima svoje društvene prostore na Grablovičevi 28, 1000 Ljubljana, telefon 051 385 892.
.

Vlado Kreslin ima glas panonskega morja in poje o življenju

Na Peklenskem dvorišču Križank je Festival Ljubljana, ob letošnjem 20. nastopu Vlada Kreslina, pripravil novinarsko konferenco. V sproščenem vzdušju so svoj pogled na glasbeno pot izjemnega glasbenika podali publicistka Manca Košir, nekdanji glasbeni redaktor na TV Slovenija Stane Sušnik in glasbeni urednik na Radiu Slovenija Dragan Bulič. Novinarsko konferenco je vodil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana ter predsednik evropskega združenja festivalov EFA Darko Brlek.

»Na letošnjem koncertu vsestranskega ustvarjalca Vlada Kreslina bomo praznovali tudi 20 let Kreslinovega sodelovanje z Beltinško bando. Praznovanju 18. avgusta na odru ljubljanskih Križank se bodo pridružili tudi Mali bogovi in Irka Mary Coughlan s skupino« je povedal Darko Brlek in nadaljeval: »Leto 1991 je bilo za Vlada Kreslina prelomno. Izda zgoščenko 'Namesto koga roža cveti' s skoraj ponarodelimi skladbami, razpade skupina Martin Krpan, v kateri je deloval od leta 1983, in prične uradno sodelovati z ljudsko godčevsko skupino Beltinška banda. Kreslin se vedno bolj poglablja v etno glasbo. Ne samo nam, pač pa tudi širši mednarodni javnosti predstavlja prekmursko glasbeno izročilo.«

Vlado Kreslin pa je med drugim dejal: »Tokratni koncert bo z razširjenima zasedbama Malih bogov in Beltinške bande sprehod skozi čas, ki ga spremljajo melodije, katere so nastale v teh letih. Sprehod se bo nevsiljivo prilegal preteklim čarobnim koncertnim večerom v Križankah.«

» Slovenski popularni glasbi je Vlado Kreslin postavil mejnik, s tem, da dvajset let neprekinjeno nastopa v Križankah pred razprodanim avditorijem, hkrati pa vsa ta leta napolni tudi Cankarjev dom. To pri nas nima primerjave!« je poudaril Stane Sušnik.

Manca Košir, pa je v malo poetičnem slogu dejala: »Kreslin ima arhetipski glas panonskega morja. Poje o življenju na poti, poje tako, da se hrepenenje razpne v naši duši kot ptič, ki prhuta spomine o ljubezni in svobodi. Spomine na včeraj, na danes in jutri.«

Festival Ljubljana
.