11. Vseslovenski festival nevladnih organizacij

Udeleženci nacionalne konference nevladnih organizacij, ki poteka v okviru 11. vseslovenskega festivala nevladnih organizacij Lupa, so poudarili pomen nevladnih organizacij in njihovega dela v družbi. Hkrati so izpostavili potrebo po tem, da država prepozna njihovo vlogo in jih tudi ustrezno obravnava. 

Kot poroča STA je predsednik državnega sveta Blaž Kavčič v uvodnem nagovoru poudaril: "Treba je vzpostaviti boljše ravnotežje med državno administracijo, nevladnimi organizacijami in zasebnim sektorjem," Podpredsednica Državnega zbora Romana Tomc pa je dejala, da so predstavniki nevladnih organizacij že pokazali, da znajo pomagati in da delajo dobro. "Želim si, da bi se cela Slovenija navzela vašega entuziazma," je pudarila.

Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Goran Forbici je povedal, da je v Sloveniji približno 800.000 družin in da, ima vsaka slovenska družina vsaj enega nevladnika. "Smo dežela nevladnikov, socialne občutljivosti, skrbi za okolje, dežela vsega, kar ljudi povezuje za skupne cilje," je izpostavil.

Direktor zveze Sonček - Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije Jože Primožič, je dejal, da je treba nevladne organizacije "postaviti na pravo mesto". "Nevladne organizacije niso za to, da prosijo državo za sredstva za svoje delovanje. Pač pa so za to, da državi pomagajo uresničevati njene cilje,"

V razpravi so bili kritični tudi do zahtev birokracije, ki duši tako nevladne organizacije kot druge sektorje. Predstavniki nekaterih invalidskih in okoljevarstvenih organizacij pa so izpostavili problem neustreznih, pogosto žaljivih izrazov, s katerimi jih poimenuje del javnosti. Popoldanski del konference je vključeval vzporedne panele.

Na njih so obravnavali socialne storitve, med napovedanimi temami pa so med drugim tudi kulturo, okolje, humanitarnost in zdravje.

ALZHEIMER CAFFE - pogovor o Alzheimerjevi bolezni

Dom starejših občanov Fužine v Ljubljani, v torek 18. septembra, ob 18. uri, v kavarni DSO Fužine, organizira zanimiv pogovor o Alzheimerjevi bolezni v katerem bosta sodelovali Lea Žmuc Veranič, dr. med., spec. psihiater in Urška Lunder, dr. med, spec. paliativne medicine. Alzheimer caffe, kot so poimenovali to srečanje, je brezplačno in se ga lahko udeleži vsak, ki ga ta tematika zanima.

Pogovor ob kavi ali čaju bo tekel o demenci, ki ni del običajnega staranja, temveč posledica bolezenskih sprememb. O tem kaj je demenca, kakšen je potek bolezni, kako naj jo čim prej prepoznamo, kje in kako poiskati pomoč in kako lahko pomaga stroka bo spregovorila Lea Žmuc Veranič.

Demenca v svojem napredovalem kroničnem stanju predstavlja veliko dilem svojcem, kako se odločati, da bodo odločitve v skladu z bolnim. O pomenu vnaprejšnjega načrtovanja in kako ravnati v času, ko bolni ne bo zmogel več komunicirati ter o tem, kaj lahko naredimo ob izgubah, ki nas prizadenejo pa bo spregovorila Urška Lunder.

90. let Gorske reševalne službe Kamnik

Kamniška Bistrica, 15.9.2012 – V Kamniški Bistrici je ob praznovanju 90. obletnice Gorske reševalne službe (GRS) Kamnik potekala slovesnost na kateri so se predstavile številne službe, ki z nesebično pomočjo pomagajo ljudem v stiski.

     

To so gasilci, policija, jamarji, NMP, civilna zaščita in gorska reševalna služba. Na prostoru "piknik placa" Pri Jurju so potekale številne aktivnosti popestrene z animacijami, ki posebej zanimive za otroke.

Člani GRS Kamnik pa so prikazali reševanje padalke z drevesa s pomočjo tirolske žičnice. Potekal je tudi srečelov z bogatimi dobitki. Izkupiček bo namenjen novemu intervencijskemu vozilu GRS Kamnik.

Plezalci pa so svoje sposobnosti lahko preizkusili na mobilni plezalni steni Planinske zveze Slovenije.

Planinski dom na Čemšeniški planini

Na mestu, kjer se strme senožeti Čemšeniške planine prelomijo v manjši, bolj raven svet se nahaja planinska koča na Čemšeniški planini. Od koče pred katero je veliko zunanjih lesenih miz je lep razgled na južno stran, kjer lepo vidimo Zasavsko Sveto goro, Roviškovec, Pleše, smučišče Marela, Kum in druge okoliške vrhove.

Na pot sem se iz Ljubljane odpravil preko Trojan do Prvin od kjer sem potem pešpot nadaljeval do Planinskega doma na Čemšeniku. Potreboval sem slabo uro zmerne hoje po lepi gozdni stezi, ki se vijuga in vzpenja skozi bukov gozd.

Kar precej planincev je danes prišlo na Čemšeniško planino, največ iz Zasavja, in uživalo v lepem sončnem vremenu. V Domu pa so poleg običajnih planinskih jedi nudili tudi zelo dobro govejo juho, ocvirkovo potico in sladico.