13 februar 2016

Zmagovalec prvega Poprocka je Alex Volasko

Ljubljana, 13.2.2016 - Poprock je odprl Dneve slovenske zabavne glasbe – DSZG 2016. Predstavilo se je 10 poprock pesmi, gledalci in poslušalci pa so prek telefonskega glasovanja izbrali zmagovalno skladbo Pesem in poljub v izvedbi Alexa Volaska, ki je tudi avtor glasbe in besedila. Za superfinaliste je strokovna komisija pred tem izbrala Anjo Kotar, Voranca Boha in Alexa Volaska.

foto platise-2193

Volasko je nagrado - stekleni krožnik Steklarne Rogaška in 1.500 evrov, ki jih je podarilo združenje Sazas, prejel iz rok direktorice Televizije Slovenija Ljerke Bizilj in ob tem dejal, da si močno želi, da bi festival Poprock postal tradicionalen, saj je odlična priložnost za mlade glasbenike, da se predstavijo ter navdušeno dodal: "Ne morem verjeti. Izjemna čast je prvič zmagati na takšnem festivalu. Upam, da bo šlo veliko mladih po mojih stopinjah. Čas je zdaj."

alex volasko-foto jani ugrin (2)

Na festivalu so nove poprock pesmi predstavili ADAM – Sredi Ljubljane, Anja Kotar – Čas je zdaj, Voranc Boh – Jutro v Tivoliju, Josip Brass – Mina, Kristina Oberžan in Matevž Šalehar-Hamo – Zato živim, Orlek – Sončen dan, Clemens – Jst bi te mel, E.V.A. – Otrok, Alex Volasko – Pesem in poljub ter Društvo mrtvih pesnikov – Balet. Vsi izvajalci so nastopili v živo ob spremljavi svojega ali hišnega benda.

foto platise-2114

Skozi poprockerski glasbeni večer nas je popeljala vsestransko nadarjena in energična voditeljica, igralka in improvizatorka Ana Maria Mitić.
Tekmovalni del festivala je popestril bogat spremljevalni program, na katerem so med drugim nastopili Jan Plestenjak, Lara Baruca, Tina Marinšek in Zlatko.

FOTOGALERIJA - kliknite za samodejno predvajanje

Kot del DSZG boste v ponedeljek, 15. februarja, ob 20.55 v neposrednem prenosu na TV SLO 2 lahko spremljali še koncert Siddharte – »Ultra Infra live«. Že v soboto, 20. februarja, pa sledi festival Popevka.

foto platise-2145

Festivalu Poprock prihodnjo soboto sledi Popevka, konec meseca pa še EMA.

Besedilo: Janez Platiše
Foto: Janez Platiše, Jani Ugrin
Vir: RTV SLO

11 februar 2016

Slovenske orhideje iz Prekmurja so lepo darilo za Valentinovo

Dobrovnik – Slovenska orhideja iz Dobrovnika v Prekmurju, kjer vsak dan zacveti več kot 4000 orhidej, je lahko lepo darilo ljubljeni osebi za Valentinovo ali kak drug praznik. V tropskem vrtu pa lahko poleg številnih botaničnih vrst orhidej občudujete zanimive tropske in subtropske rastline iz celega sveta. Gre za Ocean Orchids, deset let staro podjetje s štiridesetimi zaposlenimi Slovenije, tik ob tromeji Madžarske in Hrvaške, ki ga vodita ustanovitelja Roman Ferenčak in Tomaž Jevšnik


V desetih letih obstoja in rasti proizvodnje tropskih orhidej iz rodu falenopsis (Phalaenopsis), je podjetje Ocean Orchids postalo eden največjih proizvajalcev teh cvetočih lončnic v Srednji in JV Evropi. V enem letu vzgojijo okrog 2 milijonov orhidej. Od tega približno 75 odstotkov orhidej izvozijo v 10 držav srednje in JV Evrope. Največji na Slovaško. Ostalo prodajo na domačem trgu.


Ko vstopimo nas objamejo različne barve tropskih orhidej iz rodu falenopsis. Nato nas sprejme prijazna Brigita Kelenc, ki nas iz lepo urejenega prodajnega prostora popelje skozi tropski vrt do rastlinjaka kjer dnevno zacveti okrog 4000 orhidej v 70 različnih barvah.


Tako tako veliko število orhidej ali kakih drugih rož, na enem, mestu še nisem videl. To ni vrtnarija, to je zelo, zelo velik sodobno opremljen rastlinjak (hoče se mi zapisati proizvodnja hala) za vzgojo slovenskih orhidej. Že sam vhod v tropski vrt je veličasten.


Vstopimo v šest metrov visok rastlinjak, ki so ga Nizozemci sprojektirali namensko za naše podnebje. Ima vso opremo za namakanja, osvetljevanje, navlaževanje, hlajenja, ogrevanja, senčilne zavese, in premični notranji transportni sistema s katerim se rastline vozijo. 'Vsa oprema je računalniško vodena' pove strokovno razgledana Brigita.


Orhideje Falenopsisi prihajajo iz tropov in imajo radi vlago. Takoj ko senzorji zaznajo, da je premalo vlage šobe pod stekleno streho takoj poskrbijo za dodatno vlago. Za ogrevanje poskrbi mati Zemlja, saj se rastlinjaki ogrevajo z geotermalno energijo. Energijo za ogrevanje prispeva termalna voda, zato je proizvodnja bolj ekološka od konkurentov, ki rastlinjake ogrevajo s fosilnimi gorivi, saj ni emisij toplogrednih plinov v okolje.


Orhideje, ki so včasih veljale za cvetje premožnih si jih danes lahko privošči vsakdo. Zato skoraj ni doma, kjer ne bi cvetele orhideje. Šele pred približno dvajsetimi leti smo v naših cvetličarnah odpravili prepričanje, da se teh rastlin ne da gojiti v običajnih blokovskih stanovanjih ali stanovanjskih hišah.Za prodajo je potrebno orhideje pregledat in lepo zapakirati. V rastlinjaku jih vsak teden pripravijo za prodajo blizu 25 tisoč.


Tropski vrt je zasnovan kot krožna pot. Med rastlinami so tudi take, ki jih bolj ali manj poznamo iz vsakdanjega življenja, a bolj po plodovih kot po tem, na kakšnih steblih zrastejo, kot recimo ananas in banane, ki jih letno natrgajo preko 60kg.


Zanimivo pa je videti tudi, kako rasteta avokado in vanilija, kakšna palma rodi papajo, kakšno je mangovo drevo in vsem znani ingver. Lahko pa vidimo tudi rast popra in kave. V vrtu nas navduši obsežna zbirka pisanih flamingovcev, velika izbira vzpenjalk, največja zelena stena v Evropi in številni ribniki z vodnim rastlinjem in pisanimi živalmi. Skratka prava džungla. Vidimo pa tudi, kot pravijo, največjo zeleno steno v Evropi.


Prav zato se splača ogledati Tropski vrt v Dobrovniku in ga združiti še z nakupom orhideje. Od 1. novembra do konca februarja je odpiralni čas od ponedeljek do sobote od 9. - 16. ure ob nedeljah pa od 10. - 16.00 ure. Od 1. marca naprej je Tropski vrt od ponedeljka do sobote odprt od 9. - 18. ure ob nedeljah pa od 10.-16. ure. Na velikonočni ponedeljek, 27. april, 1. in 2. maj in 31. oktober pa od 10. – 16. ure.

10 februar 2016

V prodajalni Sens modna revija moških modnih oblačil

Ljubljana, februar 2016 – Pred nekaj dnevi je Sens, slovenska blagovna znamka, ki se ukvarja izključno z moško modo v Diamantu v BTC City odprl prenovljeno prodajalno v kateri imajo več kot 1200 različnih moških oblek in prav toliko srajc, pa tudi hlače, telovnike, kravate, obutev in druge dodatke. Za to priložnost so pripravili tudi zelo dobro modno revijo moških oblačil, ki se jo je ogledalo več žensk kot pa moških.


Po besedah direktorice in lastnice Zlata Zavašnik Sens lahko obleče moškega za različne priložnosti, prav tako poskrbi za različne postave. Na modni predstavitvi, ki jo je vodil Jurij Zrnec, so to dokazali z znanimi Slovenci, kot so Andrej Šifrer, Bojan Emeršič, Rok Ferengja & Rok"n"Band, Matjaž Kumelj, Tin Vodopivec, Luka Mulec idr.



Moški lahko izbirajo tudi med modnimi in svečanimi čevlji, ki jih že od leta 1945 izdeluje italijansko družinsko podjetje. Zlata Zavašnik se je v želji, da bi moškim zagotovila še večjo izbiro, tudi klasičnih moških oblek, odločila za sodelovanje z nemško blagovno znamko Baumler. Njihove obleke so izdelane iz tkanin znanih italijanskih proizvajalcev, kot sta Reda in Cerutti, iz vrhunske volne do 150s. Prav tako ponujajo ročno izdelane obleke in možnost kombiniranja različnih velikosti suknjiča in hlač, kar je sicer mogoče tudi pri Sensovih oblekah.


Zlata Zavašnik, ki je v 22 letih oblikovala že več kot 2000 kosov oblačil, napoveduje, da bo za novo kolekcijo uporabila tudi ekološko tkanino. »Gre za mešanico eko volne in recikliranega poliestra (iz prozornih plastenk z mehansko, ne kemično obdelavo). V novi kolekciji bomo torej imeli tudi ekološke obleke,« je še dejala Zavašnikova.



Na prireditvi je bilo veliko znanih obrazov, denimo modna poznavalka Eva Ana Kazič, modna oblikovalka Maja Štamol, oblikovalka čevljev Alja Novak, postojnski župan Igor Marentič in kar nekaj poslovnežev, med drugim Ivo Boscarol, ki prisega na slovenske blagovne znamke in je bil oblečen v Sensovo obleko, direktorica Kadrovskih storitev Zvezdana Lubej in Sebastijan Lorger, direktor Comshopa. Za glasbo je skrbela skupina Pliš z Muratom.

Besedilo in video: Janez Platiše
Foto: Ana Gregorič in Marko Vavpotič

07 februar 2016

Podelitev Prešernovih nagrad za leto 2016

Ljubljana, 7.2.2016 – V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je potekala državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku na kateri so podelili Prešernovi nagradi, ki sta jo prejela pisatelj in komediograf Tone Partljič ter skladatelj in umetniški vodja Ivo Petrić in nagrade Prešernovega sklada, ki so jih prejeli zborovodja Ambrož Čopi, režiser Janusz Kica, slikar Aleksij Kobal, pesnica Cvetka Lipuš, kiparka Mojca Smerduter igralka, plesalka in performerka Katarina Stegnar.

Z leve: Aleksij Kobal, Tone Partljič, Cvetka Lipuš, Katarina Stegnar, Mojca Smerdu, Janusz Kica, Ambrož Čopi in Ivo Petrić. Foto: Janez Platiše

Slavnostni govornik je bil predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj, ki je med drugim dejal, da je Prešernov dan, ki je hkrati državni praznik, v časih odprtih vprašanj, vsesplošne krize, nezadovoljstva in dvomov, še posebej nujen. Prešernove nagrade po Bogatajevem mnenju slavijo posameznika, ki je stopil iz povprečja in postavil pod vprašaj umetniško polje, v katerem deluje. Tudi to je v časih uniformiranosti mišljenja redko, čeprav za svobodo mišljenja nujno.

Z leve: Janez Bogataj in Tone Partljič. Foto: Janez Platiše
 Tone Partljič je poudaril, da je zelo vesel, ker je dobil nagrado za vse tiste komediografe, ki smo jih prehitro pozabili, in tiste kolege okoli njega, ki pišejo. "Ampak jaz sem prvi in se mi zdi, kot da sem nas spravil v prvo literarno ligo." V nadaljevanju je bil kritičen do dojemanja komedije, ki nima mesta v treh slovenskih narodnih gledališčih, hkrati pa pod komedijo razumemo vse - od stand upa do cenenih televizijskih serij.

Borut Pahor in Miro Cerar sta po podelitvi čestitala nagrajencem. Na fotografiji: Miro Cerar čestita Katarini Stegnar. Foto: Janez Platiše


Simbolna povezava proslave je bila vsebina sedme kitice Prešernove Zdravljice z mednarodnimi izvajalci in v več jezikih. Nastopili so Ireda Preda, Ali R Taha, Chris Eckman, Nagisa Moritoki, Katinka Dimkaroska, Damir Avdić, Pia Zemljič, Nadežda Tokareva in Natalija Morozova. Slišali smo kako zveni Prešeren, predvsem v glasbeni obdelavi v več jezikih, tudi v japonščini, arabščini, makedonščini, bosanščini in angleščini. Himno v slovenščini je zapela operna pevka Irena Preda.

Nastopajoči. Foto: Janez Platiše.


Scenarij za proslavo je napisal Mare Bulc, ki je proslavo tudi režiral in oblikoval scenografijo Videoportrete nagrajencev je režiral Tomaž Gorkič, kostumografka pa je bila Sanja Grcić.

PREDVAJANJE FOTOGALERIJE