Zimski festival velikih imen svetovne glasbe

V Unionski dvorani Grand Hotela Uniona v Ljubljani bo med 10. in 14. februarjem 2018 nastopil vsestranski glasbenik in violinski virtuoz Nigel Kennedy. Po dolgoletnem premoru se s koncertom ob 50. obletnici delovanja vrača zasedba New Swing Quartet, z večerom opernih arij pa bosta festival zaokrožila eden vodilnih svetovnih tenoristov Ramón Vargas in mednarodno uveljavljena sopranistka Elvira Hasanagić ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Facunda Agudina. Zimski festival bo potekal v secesijskem slogu zgrajeni Unionski dvorani, ki še dandanes velja za izjemno prizorišče za koncertne dogodke.



Angleški violinist Nigel Kennedy sodi med najvidnejše violiniste vseh časov. Izhaja iz glasbene družine, saj so bili tako starši kot stari starši glasbeno izobraženi. Že od rosnih let velja Kennedy za čudežnega dečka. S sedmimi leti je začel obiskovati glasbeno šolo Yehudi Menuhin, kasneje pa se je izobraževal v New Yorku na ugledni glasbeni akademiji Juilliard. Pri 16 letih je prvič nastopil v priznani koncertni dvorani Carnegie Hall, pri 28 letih pa je posnel prvi album, na katerem je izvedel znani violinski koncert skladatelja Edwarda Elgarja. Leta 1989 je ob spremljavi Angleškega komornega orkestra, zaslovel s posnetkom Vivaldijevih Štirih letnih časov.

Nigel Kennedy, violina.

Album, ki so ga prodali v več kot treh milijonih izvodov, velja za enega najbolje prodajanih albumov klasične glasbe vseh časov. Z virtuozno tehniko in unikatnim talentom Kennedy navdihuje mlade glasbenike, ki se izpopolnjujejo tako na popularnem kot tudi klasičnem področju. Je vsestranski glasbenik, violinski virtuoz, prepričljiv talent in nekonformistični umetnik, ki se rad približa občinstvu. Kot humanitarec se zavzema za neprivilegirane in revne, bori se proti zatiranju manjšin in za tiste, katerih glas bi se drugače preslišal. Je dobitnik številnih mednarodnih nagrad (Echo, Bambi, Grammy idr.), med drugim je leta 1997 prejel nagrado Brit za neizmeren prispevek k britanski glasbi. Na prihajajočem Zimskem festivalu se bo predstavil z glasbo Bacha, eno lastnih kompozicij ter uspešnicami Georga in Ira Gershwina 10. 2. 2018 ob 19.00 v Unionski dvorani Grand Hotela Union.

NewSwingQuartet.

Zasedba New Swing Quartet bo letos praznovala 50 let delovanja. Dve leti pred ustanovitvijo skupine, leta 1968 – takrat so se imenovali TuEmDiDži - so Rado Razdevšek (bariton), Dare Hering (prvi tenor) in Gregor Bezenšek (drugi tenor) dobili ploščo slovitega Golden Gate Quarteta, po zgledu katerega so se odločili ustanoviti tudi svojo zasedbo. Februarja leta 1968 se jim je pridružil Marjan Petan, dve leti kasneje pa je pristopil še Oto Pestner (nadomestil je Gregorja Bezenšeka) in počasi so glasbeniki začeli osvajati slovensko občinstvo z duhovnimi pesmimi ameriškega juga. Glasbo gospelov in spiritualov, začinjeno z nekoliko sodobnejšim pridihom, je kvartet na svojih številnih gostovanjih prenesel na odre po vsem svetu in se uspel uvrstiti med vodilne gospel zasedbe. V letih 1976, 1985 in 1988 so se glasbeniki odpravili na večjo turnejo po Evropi in vzhodnoazijskih državah, dva meseca so potovali po Severni Ameriki, redno pa so koncertirali tudi po Vzhodni Evropi. Nastopali so na številnih festivalih in skupnih koncertih, za svoje delo pa so prejeli številne nagrade. Njihova bogata diskografija obsega tako studijske kot koncertne posnetke, posebno zanimanje pa so požele tudi njihove božične plošče. Nastopili bodo 12. 2. 2018 ob 19.00 v Unionski dvorani Grand Hotela Union.

Ramon Vargas, tenor.

Večer opernih arij bo zaznamoval eden vodilnih svetovnih tenoristov Ramón Vargas, ki se je z glasbo seznanil že v mladosti. Leta 1982 je debitiral s Haydnovo opero Lo Speziale, sledila je zmaga na tenorskem tekmovanju Enrica Carusota, študij pa je uspešno dokončal na Dunaju pod vodstvom Lea Müllerja. Leta 1992 je sledil še mednarodni debi v Metropolitanski operi, ko je v vlogi Edgarda iz opere Lucia di Lammermoor nadomestil Luciana Pavarottija. Dandanes nastopa v priznanih opernih hišah kot so npr. milanska Scala, londonska operna hiša, dunajska Državna opera, Arena Verona, Opera Bastille, idr. Prejel je tudi nagrado Lauri-Volpi za najboljšega opernega pevca, nagrado Gina Tanija za umetniške dosežke, Britanska opera ga je razglasila za umetnika leta, Avstrijska revija Festspiele pa ga od leta 1999 vsako leto umesti med vodilne svetovne tenoriste. Med drugim je leta 1998 v milanski Scali izvedel nepozabni recital priljubljenih mehiških pesmi. Leta 2001 mu je Nemška fono akademija podelila nagrado ECHO Klasik – pevec leta.

Elvira Hasanagić, sopran.

Na koncertu se mu bo pridružila tudi sopranistka Elvira Hasanagić, katero že od samega začetka njene profesionalne pevske poti kritiki, kot tudi publika in strokovna javnost, označujejo za enega obetavnejših glasov na operni sceni. V eni od najpomembnejših strokovnih nemških revij Das Opernglas so jo za vlogo Lucie v Donizettijevi operi Lucia di Lammermoor razglasili za novo pevko belcanta. Sodelovala je z orkestri svetovnega kova kot so Orkester Bavarskega radia in Berlinska državna kapela, s Slovensko filharmonijo in Orkestrom Državnega gledališča am Gärtnerplatz iz Münchna. Za umetniške dosežke v letu 2017, ji je mesto Dresden in Nemško društvo za podporo opernih pevcev podelilo naslov Mlada umetnica leta 2017. Je dobitnica številnih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih (leta 2016 je prejela 1. nagrado in posebno nagrado žirije na mednarodnem tekmovanju »Zinka Milanov«) ter štipendistka Ministrstva za kulturo RS, DAAD, Nemškega združenja gledališč, Fundacije Ana in društva Richard Wagner Ljubljana.

Solista se bosta z najlepšimi arijami Mozarta, Donizettija, Puccinija, Čajkovskega, Ciléa, Verdija in Rossinija predstavila ob boku Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko argentinskega maestra Facunda Agudina predstavila 14. 2. 2018 ob 19.00 v Unionski dvorani Grand Hotela Union.

Varuhinja bo v letu 2018 namenila več pozornosti starejšim ljudem

Na srečanju z novinarji in uredniki, ki je sledilo po srečanju s predsednikom Pahorjem je Vlasta Nussdorfer, skupaj s svojimi namestniki, še podrobneje predstavila letošnje leto, ki ga bodo pri varuhu namenili tudi starejšim.Tako naj bi se med drugim osredotočili na vprašanja dostopa do sodobne tehnologije, na vprašanje nasilja v družini, institucionalnega varstva pred bolnišničnim okužbam, dostopnosti zdravstva, izzivom demence, diskriminacij in na starejše, ki so na prestajanju kazni zapora. 

Prav v tem času namreč pripravljajo tematsko poročilo o starejših in ljudeh s posebnimi potrebami v zaporih, ki naj bi izšlo kmalu je povedal namestnik varuhinje Ivani Šelih, ki vodi tudi državni preventivni mehanizem. Dejal je, da je najstarejši zapornik star 88 let.

Državni preventivni mehanizem glede na različne informacije v javnosti o domnevno mučenih v domovih za starejše pri svojem delu ni potrdil tovrstnih navedb. "Obstajajo pa okoliščine, ki lahko vodijo v takšno ravnanje. Zaradi pomanjkanje kadra je denimo nega lahko slabša," je pojasnil. Rekel pa je, da je Ministrstvo za delo že obljubilo izboljšale na tem področju.

Predsednik Pahor na obisku pri Varuhinji človekovih pravic

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je na povabilo Vlaste Nussdorfer, varuhinjo človekovih pravic RS udeležil delovnega srečanja z njo in sodelavci. Šlo je za drugi predsedniški obisk v zgodovini institucije Varuh človekovih pravic RS. Prvič jo je leta 2002 obiskal takratni predsednik Milan Kučan.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju uvodoma predstavila svojo ekipo, namestnike varuhinje Toneta Dolčiča, dr. Kornelijo Marzel, Ivana Šeliha in Miho Horvata. Seznanila ga je s področji delovanja in mu predstavila izzive novele Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP-B), nanizala nekaj poudarkov iz dela institucije, ki jo vodi, ter predstavila izzive za delo v zadnjem letu njenega mandata.

Dejala je, da je z novelo zakona zagovorništvo otrok končno dobilo pravno podlago za delo in iz projekta prešlo v samostojno delovno enoto znotraj Varuha. Ta bo 1. junija letos vzpostavil posvetovalno telo Svet za človekove pravice, 1. januarja prihodnje leto pa še Center za človekove pravice. Okrepil bo tudi mednarodno dejavnost za pridobitev statusa A po Pariških načelih.

Predsednik in varuhinja sta se dogovorila, da bosta posebno pozornost namenila starajoči družbi, otrokom pod pragom revščine, in Romom. Predsednik Pahor je poudaril, da je treba združiti moči, da bi lahko dosegli več. Varuhinja pa je dejala, da niti predsednik niti Varuh sicer nimata izvršilne moči, ampak sta pomemben glas ljudi na robu družbe in jim predstavljata edino upanje. 

Med drugim sta razmišljala tudi o možnostih in načinih reševanja skrajnih primerov ljudi, ki se na obe instituciji zatečejo, ker pravne rešitve svojih težav dojemajo kot krivične ali te takšne tudi so zaradi sistemskih vrzeli. Ocenila sta, da bi bilo smiselno o možnostih obravnave takšnih primerov govoriti z državnim odvetništvom in morebitno skupino ali komisijo za takšne primere postaviti v ustrezne pravne okvirje.

Varuhinja je predsedniku podarila tudi prvi izvod zbornika prispevkov 4. Mednarodne konference Okolje in človekove pravice: Sodelovanje javnosti v okoljskih zadevah, s poudarkom na sodelovanju javnosti pri sprejemanju okoljskih predpisov.

Predsednik Pahor je varuhinji Nussdorfer dejal, da se je z veseljem odzval njenemu povabilu, da obišče sedež Varuha in se podrobneje seznani z njihovim delom in aktivnostmi. Spomnil je, da vsako leto s posebnim zanimanjem prisluhne Varuhinji ob predstavitvi njenega poročila, saj je stanje na področju varovanja in uresničevanja človekovih pravic dejanski odraz dosežene stopnje demokratičnega razvoja naše družbe in države ter njenih institucij. Predsednik je varuhinji dejal, da z zadovoljstvom ugotavlja, da se stanje vendarle vsako leto izboljšuje in da je k temu v veliki meri pripomogla Varuhinja človekovih pravic s sodelavci s svojimi številnimi aktivnostmi in vztrajnim opozarjanjem na neustrezna ravnanja pri uresničevanju človekovih pravic.

Foto: Nebojša Tejić/STA

Na Silvestrsko noč so imeli dežurni zdravniki v UKC Ljubljana veliko dela

UKC Ljubljana. Foto: Janez Platiše.

Ljubljana, 1. januar 2018 – »V porodnišnici Ljubljana (KO za perinatologijo) Ginekološke klinike UKC Ljubljana so se v letu 2018 (do 6. ure zjutraj) rodili štirje otroci, dva dečka in dve deklice. Prvi deček je privekal na svet ob 00:01 (minuta po polnoči), nato se je ob 00:11 rodila prva deklica. Sicer smo imeli na Silvestrovo 14 porodov, od tega pet dečkov in devet deklic. V letu 2017 smo imeli v ljubljanski Porodnišnici skupaj 5928 porodov, od tega kar 173 parov dvojčkov, enkrat pa so se nam rodili tudi trojčki,« je povedal Uroš Višić, dipl. zdravstvenik s KO za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana.

»Dežurni zdravniki na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana so v minulih 24 urah v sprejemni ambulanti obravnavali 20 otrok, od katerih so jih 11 sprejeli na Pediatrično kliniko UKC Ljubljana. Šest otrok je bilo obravnavanih zaradi akutnega alkoholnega opoja in/ali uživanja drog, najvišja vrednost etanola v krvi je bila 1,8 promila,« je povedala doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., strokovna direktorica Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

Na Internistični prvi pomoči Interne klinike UKC Ljubljana je bilo v preteklih 24 urah obravnavanih 55 bolnikov, od tega v noči z 31. 12. 2017 na 1. 1. 2018, 26 bolnikov. To noč je bilo veliko CT preiskav, pripeljana sta bila dva alkoholna opoja, en bolnik pa je bil, zaradi življenjske ogroženosti, premeščena v enoto za intenzivno medicino. Po besedah Matjaža Marinča, dipl. zdravstvenika, ostalih posebnosti na Internistični prvi pomoči Interne klinike UKC Ljubljana ni bilo.

V Urgentnem kirurškem bloku Kirurške klinike UKC Ljubljana so v 24 urah (od 7. ure 31. 12. 2017 do 7. ure 1. 1. 2018) pregledali in oskrbeli 153 poškodovancev. Od tega jih je bilo 21 hospitaliziranih. Obravnavali so 13 težkih poškodb (čez dan), ponoči tri, ter 72 lažjih poškodb čez dan in ponoči 44. 17 pacientov so oskrbeli v mavčarni. Obravnavali so tudi dva pacienta, poškodovana s pirotehničnimi sredstvi, štiri poškodovane v pretepu, enega z vbodno rano ter tri poškodovane v prometni nesreči.

Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana je po besedah dežurne zdravnice, mag. Tadeje Kotar, noč z 31. 12. 2017 na 1. 1. 2018 potekala mirno. V urgentni ambulanti je bilo pregledanih 13 bolnikov, kar je manj kot lani. Trije bolniki so bili sprejeti na kliniko. Povečanega števila obolelih zaradi respiratornih okužb niso zaznali.

V Službi za urgentno nevrologijo Nevrološke klinike sta dežurna zdravnika specializant nevrologije Primož Žužek, dr. med., in specialistka nevrologije Anita Resman Gašperšič, dr. med., skupaj z drugim osebjem v zadnjih 24 urah oskrbela 20 nujno napotenih pacientov, od katerih sta dva potrebovala nadaljnje zdravljenje na Nevrološki kliniki. »Število obravnav je bilo manjše od dnevnega povprečja, ki znaša 31,« je še povedal Igor Rigler, dr. med., vodja Službe za urgentno nevrologijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

»Dispečerska služba Reševalne postaje UKC Ljubljana je od 19. ure 31. 12. 2017 do 7. ure 1. 1. 2018 obravnavala 54 intervencij. Reševalna vozila Reševalne postaje UKC Ljubljana so opravila 26 intervencij, v dveh primerih je intervencijo opravilo urgentno vozilo z zdravnikom, 28 intervencij pa so opravili drugi izvajalci. Opravljeno je bilo tudi 13 posvetov po telefonu. V to število niso vključene intervencije, ki so jih opravile službe, ki so zagotavljale zdravstveno varstvo na prireditvah,« je sporočil Tahi Globačnik, vodja izmene Reševalne postaje UKC Ljubljana.