Podelili so Bloudkova priznanja za leto 2017

Na Brdu pri Kranju je bila slavnostna podelitev Bloudkovih priznanj za leto 2017. Gre za najvišja državna priznanja, ki se podeljujejo za delo in dosežke na področju športa. Bloudkove nagrade so za vrhunske mednarodne dosežke prejeli: slovenska moška članska košarkarska reprezentanca, slovenska moška članska rokometna reprezentanca, kanuist Benjamin Savšek in smučarka Ilka Štuhec.

Prejemniki Bloudkovih plaket pa so: Darko Butinar (za življenjsko delo v športu), selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju Gorazd Hren (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), kajakašici na mirnih vodah Anja Osterman in Špela Ponomarenko Janić (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), smučarska skakalka Ema Klinec (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), Rafko Križman (za življenjsko delov športu), Matija Krnc (za življenjsko delo v športu), Ljubljanski maraton (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), Nogometno društvo Gorica (za pomemben prispevek k razvoju slovenskega športa), slovenska ženska reprezentanca do 23 let v odbojki (za pomemben tekmovalni dosežek v športu), kolesar Primož Roglič (za pomemben tekmovalni dosežek v športu) in ledni plezalec Janez Svoljšak (za pomemben tekmovalni dosežek v športu).

VIDEO - nagovor ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Maje Makovec Brenčič


Kot je v nagovoru ob podelitvi Bloudkovih priznanj poudarila ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič, je bila letina športnih dosežkov v letu 2017 res neverjetna. Doživeli smo mnogo športnih pravljic. Zapisale so se v naša srca in duha, predstavljajo nam navdih in izjemno veselje. In poseben izziv je, kako med obilico vrhunskih dosežkov izbrati tiste najodličnejše. Tiste, ki niso odlični zgolj po dosežkih, ampak so izjemne osebnosti tudi izven športnih objektov in terenov ter so vzor številnim mladim, ki množično vstopajo v svet športa.

»Slovenke in Slovenci smo eden najbolj športnih narodov. Glede na število prebivalcev in prebivalk ter osvojene medalje, pokale in najvišja mesta v najrazličnejših športnih disciplinah in tekmovanjih po vsem svetu, smo že vrsto let na svetovnem zmagovalnem odru. “Če je včasih veljalo, da smo odlični v individualnih športih, se danes lahko ponašamo tudi z zmagami v ekipnih športih,” je dejala ministrica. Po njenih besedah slovenski glas v športu šteje širom po svetu, saj slovenske športnice in športniki zmagujejo kot veliki in nad velikimi.

Iskrene čestitke vsem nagrajenkam in nagrajencem

Podrobno o nagrajencih v letu 2017

Vir MIZŠ

Bolniški stalež bi radi omejili

V​ četrtek, 15. februarja 2018 je bila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)​ novinarska konferenca​ na kateri so se novinarji seznanili z najnovejšo analizo vzrokov za bolniške odsotnosti z dela ter z drugimi aktualnimi temami s seje upravnega odbora. Vodil jo je Damjan Kos, vodja - direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi. 

Sodelovali so: Marjan Sušelj,​ ​generalni direktor ZZZS​,​ Tatjana Čerin, predsednica Upravnega odbora ZZZS​, Nina Pirnat, ​direktorica področja za odločanje o pravicah in za medicinske pripomočke ZZZS in​ ​ Ticijana Prijon, ​v​odja oddelka zdravstvene komisije ZZZS​.​ 

VIDEO posnetek celotne tiskovne konference


Z​e​​lo pomembna se mi zdi naslednja ugotovitev, ki jo Nina Pirnat​ omeni proti koncu predstavitve analize. Pove, da drugo poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Miroljub Ignatović, Aleksandra Kanjuo Merčela, 2017), v katerem so predstavljeni podatki o delovnih pogojih v Sloveniji, psihohocialnih tveganjih in nevarnostih na delovnem mestu, zdravju na delovnem mestu, ter psihičnem in fizičnem nasilju, kaže, da v Sloveniji na navedenih področjih marsikje odstopamo od EU 28 in Finske.

Delež zaposlenih, ki dela več kot 70 ur na teden, ob upoštevanju indeksa plačanega in neplačanega dela, je v Sloveniji najvišji med državami EU 28. Po podatkih raziskave se v primerjavi z delavci v EU 28 in na Finskem manj slovenskih delavcev čuti sposobnih, da bi bili sposobni opravljati trenutno delo do 60 leta. V primerjavi z delavci EU-28 in Finci bi se Slovenci/ Slovenke želeli tudi prej upokojiti.

Tatjana Čerin, predsednica upravnega odbora ZZZS iz vrst delodajalcev pravi, da je Slovenija edina država poleg Bolgarije v Evropski uniji, ki nima časovno omejene bolniške odsotnosti in da bi jo bilo potrebno omejiti na eno leto. " Po njenem prepričanju in po prepričanju delodajalcev, je bolniško nadomestilo relativno visoko in do neke mere stimulira odsotnost." Ošvrkne tudi primarno zdravstvo in pravi, da v polovici primerov zaradi slabe diagnostike po nepotrebnem pošiljajo bolnike, v polovici primerov, na specialistične preglede.

Čerinova pravi, da je veliko bolniških zaradi prometnih nesreč, alkoholizma, starosti in slabe zdravstvene kondicije Slovencev. Nič pa ne omeni, da je veliko bolniških staležev zaradi slabih delovnih pogojev, prekomernega delovnega časa, slabih odnosov med delodajalcev in delavcem, ki je v večini primerov samo slabo plačana 'delovna sila'. Nič ne omeni kako naj se delodajalci zgledujejo po Finski in drugih razvitih EU držav kjer se zavedajo, da je zadovoljen in dobro plačan delavec (ne delavna sila) ustvarjalno delaven in zdrav.

Prav tako Čerinova nič ne omeni, da naši delodajalci, razen nekaterih izjem kjer nimajo problema zaradi bolniškega staleža, najmanj vlagajo in investirajo v delovna mesta in predlagal naj jim država pomaga. Ošvrknila je tudi medicino dela, da slabo ker je privatizirana in ima svoje interese (svoj čas se je zavzemala za privatizacijo zdravstva). Prav tako meni, da nad bolniškimi ni pravega nadzora.

"Sedanji način s pooblaščenimi izvajalci medicina dela pri delodajalcu nikakor ne deluje pri spremljanju stanja delavca, prilagajanju delovnih mest. Imamo krasno zakonodajo, pa slabo izvedbo" pravi Nina Pirnat.

Marjan Šušelj, generalni direktor ZZZS poudarja, da se Slovenci po bolniških odsotnostih z deležem 4,26 izgubljenih dni na zaposlenega uvrščamo v sredino evropskih držav. Slabše so Belgija, Švedska, Češka, boljše od nas pa so naši severni sosedje, Avstrijci, Nemci, VB in Francija. Po strokovnih priporočilih naj bi delež bolniškega staleža znašal 3,2 do 3,5 izgubljenih dni na zaposlenega, kar bi bilo manj, bi šlo v škodo pacientov in presentizem (prisotnost na delu kljub bolezni, obolenju ali slabemu počutju). "Več ko gre denarja za bolniške odsotnosti manj ga je za zdravstvene storitve in tudi za zmanjšanje čakalnih dob," poudari Šušelj.

Občina Trebnje hoče priti med deset najbolj razvitih v Sloveniji

»Občina Trebnje je imela v preteklem letu eno najuspešnejših let v zadnjem desetletju. Predvsem na gospodarskem področju, kjer smo skupaj investirali verjetno največ na prebivalca v celi Sloveniji. Gre za naložbe v vrednosti približno 18 milijonov evrov v gospodarstvu. To zagotavlja prek 250 novih delovnih mest,« je poudaril župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic. 

Z leve: Alen Štritof, Alojzij Kastelic, Vida Šušterčič in Žiga Zaplotnik.

Občina Trebnje je veliko investicijo namenila razvoju industrijske cone, ki pomeni zagon za lokalna podjetja, kot sta Trimo in Rem, ki sta pri financiranju tudi sodelovala. Tudi na področju otroškega varstva je opazen napredek, odprli so nove oddelke in pridobivali nove kapacitete. Župan Alojzij Kastelic ocenjuje, da tovrstni optimizem, ki preveva Trebnje, sega tudi širše po Sloveniji: »Verjamem, da je zdaj ugoden čas, da ta optimizem prenesemo tudi na mlajšo generacijo. Na tiste, ki bodo za nami prišli v ta prostor in nadgradili naše delo. Zdaj snujemo nove projekte, želim, da se čim več mladih vključi, da naredimo razvojni preboj, ki bo pomenil, da Občina Trebnje pride med deset najbolj razvitih občin v Sloveniji.« Letos bodo nadaljevali z drugo fazo v industrijski coni, zgradili vrtec v Šentlovrencu in nadaljevali projektiranje kulturnega centra, ki je trenutno v zaključni fazi s prostorskim načrtom.

»Življenje je pokazalo, da potrebujemo tudi projekte, ki vzpodbujajo ljudi, jih družijo in dajejo možnost vključevanja. Tako smo z Medobčinskim razvojnim centrom razvili projekt Sejanje optimizma,« je napovedal župan Alojzij Kastelic. V Občini Trebnje se namreč vse bolj skozi različne projekte in spodbude aktivirajo na področju dela z mladimi, kar jim je že prineslo certifikat Mladim prijazna občina. V svoji zasnovi tudi projekt Sejanje optimizma pomeni predvsem omogočanje mladim, da izkusijo neslutene možnosti, ki jih ponuja naš življenjski prostor, tako Trebnje, celotna Slovenija kot tudi Evropa. S projektom želijo vsejati miselnost, da so njihove možnosti širše kot dvomilijonski slovenski trg. S tem želijo mlade opogumiti, da razmišljajo bolj široko in drzno, saj se jim kot državljanom Evrope odpira širši, 500 milijonski trg, ki ponuja osupljive možnosti.

K sodelovanju vabijo vse mlade iz celotne države, da jim na elektronski naslov info@trebnje.si sporočijo svoj interes za sodelovanje v projektih Europe goes local, S.P.A.C.E. in FATE. V projektu Sejanje optimizma bodo vsak mesec eni mladi osebi (med dopolnjenim 15. in 29. letom) omogočili srečanje in enodnevno druženje z izbrano uspešno osebo iz različnih sfer življenja, kot na primer politične sfere, gospodarstva, športa, kulture in umetnosti itd. po njihovi izbiri, ki bo mladi osebi v enodnevnem druženju omogočila vpogled v svoje delo in delila izkušnje uspeha »iz prve roke«. Sodelovanje v projektih je prostovoljno, vse stroške prehrane, nočitev in potovanj pa krije Občina Trebnje. 

Župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic je predstavil nov projekt Sejanje optimizma. Poleg njega višja svetovalka za prostorsko načrtovanje in urbanizem Vida Šušterčič.

 Višja svetovalka za prostorsko načrtovanje in urbanizem Vida Šušterčič je pojasnila, da se je od sprejetja Občinskega prostorskega načrta (OPN) nabralo več kot 1000 pobud občanov in poslovnih subjektov za spremembo namembnosti zemljišč. Zaradi plačevanja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča so imeli prvič pobude za vračanje stavbnih zemljišč v kmetijsko rabo, kar predstavlja približno polovico vseh pobud.

Vida Šušteršič je izrazila zadovoljstvo, da je v spremembah in dopolnitvah OPN ugodeno pobudam večine pobudnikov: »Mlade družine bodo s pridobitvijo novih stavbnih zemljišč lahko gradile v domačem okolju, tako tudi ne bomo beležili odliva mladine iz naše občine. Poleg tega se širijo določena stavbna zemljišča, namenjena poslovnim dejavnostim – naša občina je glede na trende v zadnjih letih izjemno zanimiva za gradnjo trgovskih, poslovnih in industrijskih objektov. To posledično pomeni, da ustvarjamo nova delovna mesta in je brezposelnost pod republiškim povprečjem.«

Vodja Oddelka za družbene in gospodarske dejavnosti Žiga Zaplotnik je predstavil evropska projekta FATE (Fighting for equal access to sports and exercise) in S.P.A.C.E. (Street participation for active citizenship in Europe), odobrena v okviru programov Erasmus+ in Evropa za državljane, ki hkrati pomenita predpriprave in začetne aktivnosti novega projekta Sejanje optimizma. Za občino je najbolj pomemben projekt Europe goes local, v sklopu katerega bodo pripravili in realizirali dvoletni načrt za razvoj in krepitev kakovostnega mladinskega dela. Tako bodo začeli izmenjavo dobrih praks iz tujine.

Mlade v lokalnem okolju želijo aktivirati in spodbuditi njihovo podjetniško miselnost. V okviru projekta S.P.A.C.E. bodo spodbujali participacijo občanov, jih vključili v debate in jim odkrili možnosti, ki se odpirajo v sodelovanju z EU. Skozi projekt bo debata o Evropski uniji dosegla ulice, in sicer bo v projektu usposobljenih 22 uličnih posrednikov oziroma glasnikov »evropske besede«, ki bodo v uličnih debatah ljudi izobraževali o načinih in možnostih aktivne participacije. »Letos je v Občini Trebnje leto gibanja in športa. Mlade in starejše želimo spodbuditi h gibanju, da se zviša kakovost življenja. Občina bo sodelovala finančno in promocijsko, podporno, da na dolgi rok doseže pozitivne učinke,« je dejal Žiga Zaplotnik.

Alen Štritof, osebni trener in lastnik športnega centra Top Gym v Trebnjem, je povedal, da je bila občina uspešna pri prijavi projekta FATE (Fighting for equal access to sports and exercise) na razpis programa Erasmus+ Sport in tako pridobila sofinanciranje v višini 60.000 evrov. Glavni cilj projekta FATE je s tekmovalnim športom, v tem primeru kickboxingom, doseči socialno vključevanje ljudi s posebnimi potrebami. V ta namen bodo v Trebnjem, Trenčinu, Novem Sadu in Trstu organizirani mednarodni dogodki, imenovani »Fate Fight Night«, sredstva od vstopnine pa bodo namenili za ustrezne dodatne športne programe varovancem varstveno-delovnih centrov. Prvi od štirih dogodkov »Fate Fight Night« bo v Trebnjem, in sicer 10. marca.

DeSUS vložil zakon, ki bo zvišal vdovske pokojnine

Ljubljana, 12. 2. 2018 - Poslanka DeSUS Marinka Levičar, pobudnica novele, je na tiskovni konferenci povedala, da je po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) do dela vdovske pokojnine upravičenih približno 58 tisoč oseb. Med njimi je več kot 80 odstotkov žensk, ki v povprečju prejemajo 66 evrov, vdovci pa 58 evrov. "V stranki DeSUS menimo, da so ti zneski prenizki, zato predlagamo, da se del vdovske pokojnine zviša z 15 na 25 odstotkov" je poudarila. 

Sedaj znaša najnižja pokojninska osnova 797,16 evra, del vdovske pokojnine pa največ 93,27 evra. S predlaganim zvišanjem zgornje meje z 11,7 na 18 odstotkov pa bi znašala 143,49 evra. V DeSUS predlagajo tudi ponovno uvedbo odmere vdovske pokojnine v zagotovljeni višini, ki naj bi ob uveljavitvi zakona znašala 500 evrov. Pravica je bila ukinjena konec leta 2011, ko se je prenehal uporabljati zakon o varstvenem dodatku, ki jo je določal.

Levičarjeva je na današnji novinarskih konferenci povedala, da so med starejšimi najbolj ogrožene starejše ženske v enočlanskih gospodinjstvih. Po poročanju STA je ocenila, da bi skupne finančne posledice predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju letno znašale 36 milijonov evrov. "Od tega bi dvig dela vdovske pokojnine znašal 30 milijonov, šest milijonov evrov pa dvig zneska zajamčene pokojnine," je pojasnila. 

VIDEO s tiskovne konference


Vsem, ki že imajo priznano pravico do dela vdovske pokojnine bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) po uradni dolžnosti odmeril višje zneske v skladu s spremembami, ki jih predlagajo. Prav tako bo izplačal vdovsko pokojnino v zagotovljeni višini 500 evrov upravičencem, ki so pridobili pravico do take odmere po predpisih, veljavnih do konca leta 2011, in prejemnikom dela vdovske pokojnine, za katere bo ugotovil, da je tako odmerjena vdovska pokojnina ugodnejša od lastne pokojnine in dela vdovske pokojnine.

Predlagane spremembe in dopolnitve 61. člene pokojninskega zakona pa ne rešujejo vprašanja vseh vdovskih pokojnin, je poudaril strokovnjak za pokojninska vprašanja Jože Kuhelj. Po njegovih navedbah gre za popravke, ki se nahajajo na vdove in vdovce, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev lastne pokojnine in pogoje za vdovsko pokojnino.

Levičarjeva je povedala, da so k podpisu pod predlog zakona pozvali tudi druge poslanske skupine, a nobena podpisa ni prispevala, zato poslanci DeSUS zakon vlagajo samostojno. S stranke NSi pa so odgovorili, da podpirajo rešitve. Je pa izrazila bojazen, da predlog zakona v tem mandatu še ne bo šel skozi parlamentarni postopek, saj so ga vložili v obravnavo po rednem postopku.