Ljubljana, 16.4.2018 - Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je nocoj udeležil slavnostnega koncerta Policijskega orkestra. Na slovesnosti je predsednik Pahor Policijskemu orkestru vročil odlikovanje Republike Slovenije red za zasluge, ki ga je orkester za vrhunski prispevek k utrjevanju tradicije slovenske pihalne glasbene umetnosti prejel ob 70-letnici svojega delovanja. V imenu Policijskega orkestra je odlikovanje sprejel vodja orkestra gospod Zoran Kobal.
Utemeljitev:Policijski orkester je nepogrešljivi spremljevalec pomembnih protokolarnih dogodkov slovenske države. Ob razglasitvi njene neodvisnosti je zaigral državno himno in slovesno pospremil dvig nove slovenske zastave, tam, kjer ponosno vihra tudi danes. Po mednarodnem priznanju slovenske države je ob obiskih tujih državnikov in njihovem sprejemu vedno sodeloval tudi Policijski orkester. Prvič se je to zgodilo januarja 1992, ko je mednarodno priznano Slovenijo obiskal prvi tuji suveren, predsednik Italije. Od leta 1994 pa je Policijski orkester po vladnem sklepu tudi uradni protokolarni orkester Republike Slovenije. Člani orkestra so velikokrat dokazali, da niso le izvrstni glasbeniki, ampak tudi odlični operativni delavci, ki izvajajo nekatera policijska pooblastila, denimo pri varovanju diplomatsko-konzularnih predstavništev ali pred leti pri obvladovanju begunskega vala. Člani orkestra, četudi visoko šolani glasbeniki, morajo torej vsi izpolnjevati tudi posebne pogoje, potrebne za izvajanje policijskih pooblastil. Za orkester, ki ima 60 članov, je začetek 90-ih let pomenil predvsem velik profesionalni glasbeni preskok. Od tedaj orkester namreč zaposluje le diplomirane akademske glasbenike. Ljubiteljsko igranje partitur je zamenjala visoko strokovna zasedba, ki zna črpati tudi iz izkušenj in uspehov svojih predhodnikov in njihovih prepričljivih umetniških interpretacij različnih glasbenih zvrsti.
Policijski orkester je doslej izvedel že več kot 11.000 nastopov in postal primerljiv z najboljšimi evropskimi poklicnimi ansambli. Njegovo odličnost mu priznava tudi tujina.
Bogato tradicijo Policijskega orkestra so oblikovale generacije dirigentov in glasbenikov, ki so stkale njegov sloves vrhunske zasedbe. Danes je Policijski orkester v čast in ponos ne le svojim poveljnikom in Policiji, ampak celotni slovenski državi.
Na prvem Festivalu čemaža v Sloveniji, ki je potekal 14. in 15. aprila v Termah Snovik, je bila glavna tema varno nabiranje in raba čemaža v kulinariki. V soboto dopoldne so potekala predavanja na temo pravilnega nabiranja čemaža.V nedeljo pa je zdravilne učinke in načine uporabe čemaža v kulinariki predstavila Marija Merljak. Delavnico izdelave čemaževega pesta in tinkture pa je vodila zeliščarka Jožica Bajc Pivec.
Razstrupljevalno čemaževo kuro s knajpanjem dodatno okrepimo, zato so bili predstavljeni tudi načini razstrupljanja s knajpanjem. V času kosila so bile oba dneva na voljo čemaževe jedi, med njimi tudi odlična čemaževa juha. V popoldanskem času pa je udeležence v gozd popeljal poznavalec samoniklih rastlin Dario Cortese. Pokazal je kako ločimo čemaž od strupenih rastlin in predstavil še druge užitne samonikle rastline. VIDEO delavnica zeliščarke Jožica Bajc
V nedeljo je zdravilne učinke in načine uporabe čemaža v kulinariki predstavila Marija Merljak. Praktične delavnice za izdelavo čemaževega pesta in tinkture pa je vodila zeliščarka Jožica Bajc Pivec. Temu je sledila zabavna čemaževa štafeta. Nagradno tekmovanje v katerem so se pomerile ekipe v nabiranju čemaža in pripravi čemaževega pesta. Prvo mesto so osvojile Čemaževke, drugo mesto so si delile Rožce in Glasbenice, tretje mesto pa so osvojile Marjetice.
VIDEO čemaževa štafeta
Čemaž ali medvedji luk pozimi speče živali predrami iz globokega spanja, s pridom nabiramo tudi ljudje. Njegovo zdravilnost in prečiščevalno moč so poznali že Rimljani, ki so mu pripisovali več zdravilnih učinkov kakor česnu. Ta znanja so se prenašala iz roda v rod, danes pa pozitivne učinke čemaža dokazuje tudi sodobna znanost. Raziskave so razkrile, da čemaž vsebuje alicin, ki deluje kot naravni antibiotik. Vsebnost žveplovih spojin in klorofila daje čemažu močan razstrupljevalni učinek in pomaga v boju proti parazitom. Bogat je s kalijem, ki pomaga pri krvno-žilnih obolenjih. Visoka vsebnost mangana in cinka pa poživlja prebavo in krepi imunski sistem.
Medicinski center Barsos letos praznuje 25-letnico delovanja. Na primarni ravni imajo eno pediatrično in dve splošni ambulanti, na sekundarni ravni pa pokrivajo skoraj vse medicinske stroke. Vsako leto opravijo 45.000 storitev, ob tem pa praktično ne poznajo čakalnih vrst. Zaradi tempa sodobnega življenja ocenjujejo, da bi mnogi potrebovali redne preglede, zato so za vse posameznike, ki delujejo v stresnih okoljih z vedno novimi izzivi, razvili preventivni pregled Manager. Posebnost je hitrost obravnave, saj posameznik, ki se za ta pregled odloči, še isti dan dobi izvide pregledov od sedmih specialistov.
»Preventiva ni le zgodnje odkrivanje bolezni, ampak tudi zavedanje tega, kako zdravje ohranjati,« je pred mednarodnim dnevom zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, povedal direktor Medicinskega centra Barsos mag. Simon Vrhunec. Izpostavil je, da bi morali več pozornosti posvetiti preventivi in tako vsak dan v letu posvetiti zdravju. Zdravnik splošne medicine in specialist nevropsihiatrije v Barsosu dr. Aljoša Danieli je dodal, da je preventiva stvar družbe bolj kot medicine: »Družba bi morala organizirati aktivnosti že od vrtca, da bi se ljudje naučili zdravo živeti.«
VIDEO - mag. Simon Vrhunec, direktor Medicinskega centra Barsos
Ob prihodu toplejših spomladanskih dni svetuje, da se pred bolj intenzivnim športnim udejstvovanjem posvetujemo s športnim strokovnjakom. Pravilno izvajanje gibov nam bo prihranilo marsikatero poškodbo. Pediatrinja v Barsosu mag. Jerneja Ahčan je poudarila pomen zgleda staršev otrokom: »Z zdravim načinom življenja starši pomagamo otrokom, da bodo ostali zdravi tudi v odraslem obdobju. Hrana naj bo raznovrstna in energetsko bogata, obrokov ne smemo izpuščati, moramo jih imeti vsaj štiri ali pet dnevno. Otroke moramo dovolj zgodaj zbuditi, da pozajtrkujejo. Predvsem jih moramo naučiti, da ne pijejo sladkih ali gaziranih pijač, ampak se odžejajo z vodo in nesladkanim čajem.«
VIDEO - dr. Aljoša Danieli, zdravnik splošne medicine in
specialist nevropsihiatrije
V spomladanskem času je že povečana možnost za sončne opekline, več je insektov, kot so komarji in klopi, je opozoril dr. Aljoša Danieli. Klop lahko povzroči na primer borelijo in vnetje možganske ovojnice. Več je tudi enterovirusov, ki povzročijo drisko ali vnetje dihal. V drugo skupino sodijo tako imenovane funkcionalne motnje, ki jih povzročijo zaradi zunanjih vplivov, kot je povečana količina sončne svetlobe, spremenjen ustroj hormonov, npr. kortizola in adrenalina. To lahko privede do spomladanske utrujenosti. Spomladi ali jeseni se lahko pogosteje pojavi tudi depresija, prav tako pa so pri ljudeh s kroničnimi težavami pogostejše bolečine v želodcu, celo bruhanje.
VIDEO - mag. Jerneja Ahčan, pediatrinja
»Pri sistematskih pregledih petletnikov imamo v Sloveniji prvi uvedeno presejalno testiranje na povišane vrednosti celokupnega holesterola, kar je zelo vzpodbudno in dobro,« je še povedala mag. Jerneja Ahčan: »S pravilno prehrano in gibanjem lahko že zelo zgodaj vplivamo na to, da bodo v kasnejšem obdobju prizadeti v manjši meri. V nasprotnem primeru je stokrat večje tveganje za zaplete v odrasli dobi, če ima otrok povišan holesterol.« Poleg dobrega zgleda in kakovostne hrane je pomembno tudi gibanje na prostem, vendar smo tam hitro izpostavljeni klopom, zato je pomembna zaščita pred virusom klopnega meningoencefalitisa. V zadnjih desetih letih je za to boleznijo osrednjega živčevja povprečno zbolelo 250 ljudi, med njimi tudi nekaj otrok. »Pametno se je zaščititi pred to boleznijo, v našem medicinskem centru na to opozarjamo, sploh v spomladanskem času, ko klopi postanejo bolj aktivni,« je še dejala mag. Ahčan in pojasnila, da sta učinkoviti tako običajna kot tudi hitra metoda cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu, pri čemer se razlikuje čas med ponovitvami cepljenja, v minimalni meri pa tudi število nastalih protitelesc.
Ljubljana, 2. 4.2018 - V 111. letu starosti je umrl najstarejši Slovenec Nikolaj Dragoš. Nekdanji miličnik, rojen 27. avgusta 1907, je bil najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov in eden od le treh "superstoletnikov" v slovenski zgodovini.
Dragoš je umrl v soboto, 31. marca, so sporočili iz Društva upokojencev Vižmarje Brod, katerega član je bil. Pokojni je dočakal 110 let in 216 dni, s čimer je postal najstarejši moški prebivalec Slovenije vseh časov. Starost 110 let sta doslej dosegli le dve ženski, Marija Vencelj Maggi in Katarina Marinič, ki je leta 2010 umrla v starosti 110 let in 307 dni.
PREDSEDNIK BORUT PAHOR VOŠČI NIKOLAJU DRAGOŠU ZA 110. ROJSTNI DAN
Dragoš se je rodil v belokranjski vasi Griblje. Po drugi svetovni vojni je dobil službo kot delavec ljudske milice in v okviru uprave za notranje zadeve deloval vse do svoje upokojitve. Poročil se je star 40 let ter imel sina in hčerko.
ŽUPAN ZORAN JANKOVIČ VOŠČI NIKOLAJU DRAGOŠU ZA 110. ROJSTNI DAN.
Po poročanju STA je 110. rojstni dan praznoval lani v poljanski enoti ljubljanskega Doma upokojencev Center, slavljencu pa je tedaj prišel čestitat tudi predsednik republike Borut Pahor. Na praznovanju se je s tamburico za nekaj pesmi pridružil ekipi, ki mu je zaigrala ob njegovem častitljivem jubileju.
Nikolaj Dragoš je še do nedavnega pisal pesmi, poleg tega je v 100. letu napisal avtobiografijo.
