Ljubljana, 20.7.2018 - Z razstavo v Viteški dvorani se je končala 21. mednarodna likovna kolonija v Križankah, ki je sestavni del 66. Ljubljana Festivala. Selektor in umetniški vodja kolonije Tomo Vran je tokrat izbral sedem tujcev, ki občasno ali stalno živijo na različnih koncih Slovenije ter slikarko, ki sicer živi v Sloveniji, a je bila pred tem osem let v Benetkah.
Doslej so bili k sodelovanju povabljeni štirje slovenski umetniki in štirje iz tujine. Letošnji izbor pa predstavlja šest umetnikov, ki niso Slovenci, ampak živijo že več let v Sloveniji. Kitajske narodnosti je Huiqin Wang, japonske Keiko Miyazaki, italijanske Paride Di Stefano, armenske Bagrat Arazyan, francoske Vianney Lefebvre in ukrajinske Balsky Eduard. Iz sosednje Italije prihaja Elisabetta Bacci, iz Slovenije pa Jasmina Rojc.
Letos se je slikarjem pridružila fotografinja Alenka Slavinec. Na otvoritvi razstave je predstavila umetnike s Siliammm portretno tehniko. Pripravila je tudi projekcijo, fotografij, ki jih je posnela na likovni koloniji z živo glasbo, ki jo je izvajal in napisal Lada Jakše.
Diaprojekcija fotografij
Vzporedno z Mednarodno likovno kolonijo je tudi letos poteka Mala likovna kolonija, ki so jo sestavljale organizirane različne vodene tematske delavnice, namenjene predvsem ustvarjalnim šolskim otrokom. Razstava njihovih je bila na Peklenskem dvorišču Križank.
Bled, 19.7.2018 – Ljubiteljska fotografinja Natalija Kos, ki je članica Foto kluba Triglavski narodi park Bled je v Hotelu Astoria na Bledu odprla samostojno pregledno fotografsko razstavo, ki bo odprta do septembra letos. Razstavlja 32 raznovrstnih fotografij s tem, da prevladujejo fotografije, ki so posnete v Triglavskem narodnem parku. Pred tem je imela projekcijo fotografij. Prikazala je 140 fotografij.
Natalijo, ki je doma na Ptuju je fotografija zanimala že ko je hodila v osnovno šolo vendar ni bilo prave možnosti, da bi se lahko s fotografijo bolje spoznala, kaj šele ukvarjala. Možnost se je odprla šele ko je pričela hoditi v službo. Družinske fotografije so bile prve njene fotografije. Za kaj več pa ni bilo časa. Bolj resno se je pričela ukvarjati s fotografijo ko se je upokojila in včlanila v Foto klub Triglavski narodni park Bled.
Po njenih fotografijah lahko vidimo, da jo privlači narava predvsem rože, hoja po hribih, potovanja malo pa tudi arhitektura in drugi motivi. Kljub temu, da je imela dve samostojni razstavi in sodelovala v večih klubskih razstavah pravi, da je začetnica in da se mora še veliko naučiti.
Kaj je dom? #whatishome je letošnja vseevropska akcija ozaveščanja, ki jo izvaja 12 organizacij Karitas v 11 evropskih državah. V Sloveniji se z okroglo mizo na temo povezave med migracijami in globalnim razvojem začenja Slovenska karitas. Akcija ozaveščanja Kaj je DOM? je ena izmed aktivnosti v okviru triletnega projekta MIND – Migracije. Povezanost. Razvoj (Migration. INterconnectedness. Development). Projekt sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za zunanje zadeve RS. Z ozaveščanjem skušamo spodbuditi razmislek in širše razumevanje, zakaj so nekateri ljudje prisiljeni zapustiti svoj dom. Na slovenski Karitas pri tem izhajamo iz dolgoletnih izkušenj in spoznanj pri razvojni pomoči v Afriki in na Balkanu ter pomoči žrtvam trgovine ljudi.
Mag. Cveto Uršič, generalni tajnik Slovenske karitas je predstavil poslanstvo Slovenske Karitas, ki pomaga vsakemu človeku v stiski in orisal problematiko izgube doma:
»V zadnjih letih smo priča povečanemu številu mednarodnih migracij in beguncev. Nekatere so prostovoljne, večinoma pa prisilne. Glavni razlog za prisilne migracije so konflikti in vojne, podnebne spremembe ter naraščajoča lakota in skrajna revščina. Ob pogledu na cilje trajnostnega razvoja prihajamo do osnovnega vprašanja, ki zahteva odgovor na eno osnovnih človekovih potreb – imeti DOM.«
VIDEO - Mag. Cveto Uršič in Saša Eržen.
»Poleg te akcije bomo pripravili še več okroglih miz po različnih krajih Slovenije, fotografske razstave, delavnice za mlade, solidarnostne teke, apelirali pa bomo tudi na politike, da bi več sredstev vlagali v globalni razvoj«, je akcijo predstavila Saša Eržen, koordinatorica na Slovenski karitas. »Cilj akcije je ustvariti širše razumevanje, zakaj se morajo nekateri ljudje preseliti iz enega kraja v drugega, npr. zaradi konfliktov (vojn, nasilja, ker iščejo mir), posledic podnebnih sprememb in skrajne revščine, ali pa tudi zaradi drugih osebnih razlogov, kot na primer ljubezni, iskanje boljšega življenja, službe ipd.« Zbrane je povabila, da kadarkoli doživijo kaj lepega in jih spominja na dom, v svoji objavi na družbenih omrežjih uporabijo #whatishome«.
VIDEO - Jana Lampe in zaključne misli govorcev.
»Begunka iz Sirije mi leta 2016 ob najinem srečanju na dogodku Caritas Europe zaupala, da po 4 letih vojne ni več zdržala. Pobegnila je v sosednjo Armenijo. Tako kot ona, tudi večina drugih ljudi po svetu ne želi zapustiti svojega doma,« je jasno poudarila Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na slovenski Karitas. »Vsak si v osnovi želi živeti in razvijati tam, kjer je bil rojen, kjer ima družino in prijatelje. Večina ljudi doma tako ne zapusti iz lepega, ampak ker so jih nedostojne življenjske razmere ali celo nevarnost po izgubi življenja prisilile v to. Slovenska Karitas s svojimi projekti s področja zagotavljanja šol, zdravstvene oskrbe, vodnjakov in omogočanja dela revnim staršem prispeva k temu, da imajo ljudje možnosti ostati v svojem okolju ter tam dostojno živijo in se razvijajo.
VIDEO - Kaj je dom? #whatishome
V svojem prispevku je Irma Šinkovec, iz Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč pri Ministrstvu za zunanje zadeve RS, povedala: Pri naslavljanju begunske problematike gre v večini primerov za humanitarno pomoč. Hkrati pa z mednarodnim razvojnim sodelovanjem Slovenija prispeva k zmanjševanju temeljnih vzrokov za prisilne migracije (revščina, pomanjkanje ekonomskih priložnosti, lakota, slabe razmere za preživljanje itd.). Razvojni projekti praviloma odgovarjajo na te potrebe in prispevajo k boljšim pogojem za življenje: prehranska varnost, dostop do pitne vode, ekonomsko opolnomočenje, dostop do kakovostnega izobraževanja, prilagajanje na podnebne spremembe itd. Slovenija poleg Zahodnega Balkana in Južnega sosedstva, razvojne projekte izvaja tudi v Podsaharski Afriki. Slovenija si prizadeva tudi za naslavljanje globalnih vzrokov prisilnih migracij. Najboljši primer tovrstnih projektov sta trenutno tekoča projekta, ki prispevata k prilagajanju na podnebne spremembe (kot eden izmed vzrokov za migracije), in sicer v Ugandi in Ruandi. Slovenija prispeva tudi k ohranjanju miru in varnosti. Vsi projekti, ki jih Slovenija podpira naj tudi ne bi imeli negativnih vplivov na okolje.
VIDEO - s. Bogdana Kavčič.
S. Bogdana Kavčič, ki je že 47 let misijonarka v Afriki, je predstavila svoje delo v Burundiju, kjer velika večina ljudi živi v kolibah, kjer vlada težka borba, da si pridobijo vsakdanji kruh in kjer je voda še posebno v sušnih obdobjih težko dosegljiva. Z zbranimi je delila svojo srčno željo: »Cela zemlja je naš skupni Dom. Želeti in upati je treba samo to, da bi si ob vsem napredku, kateremu smo priča, rodili strokovnjaki za vsa ta področja sveta, katerim življenjski pogoji niso bili naklonjeni. Svet je dovolj bogat, da bi kruh lahko delil brat z bratom.«
Svoje izkušnje dela z albanskim družinami, med katerimi se mnogi bojijo revščine, brezposelnosti, korupcije, slabega šolskega sistema in negotovosti v socialnem in zdravstvenem sistemu, je povzela s. Slavka Cekuta, ki je 11 let delovala kot misijonarka v Albaniji, danes pa deluje kot prostovoljka Škofijske karitas Novo mesto. »Revni in manj izobraženi gredo po svetu v želji, da bi v tujini našli dobro zaposlitev in s prisluženim denarjem pomagali preživeti sebe in razširjeni družini zgraditi hišo in šolati otroke. Te družine v tujini uspejo, si ustvarijo nov dom in se praviloma ne vrnejo več v domovino.«
VIDEO - s. Slavka Cekuta, Vael Hanuna, Irma Šinkovec.
Vael Hanuna je potomec palestinskega begunca iz Sirije in Slovenke s Koroške. Predstavi razmere v Siriji: »Že od leta 2011 vihra vojna in čeprav mediji sedaj ne govorijo več toliko o tem, so vsak dan še vedno vrstijo bombardiranja. Prejšnji teden so iz Daraa, mesta v katerem sem tudi sam živel nekaj let, izselili 200.000 ljudi. Bombardirali sta ga sirska in ruska vojska s pomočjo Irana in Hesbolaha, ker je to mesto v katerem se je leta 2011 začela mirna revolucija. Tudi mi smo morali oditi.« Zdaj že 30 let živi v Sloveniji, ki je zanj najlepša dežela v Evropi. »Zadnja leta se ukvarjam s prevajalstvom, integracijo in hitremu vključevanju begunskih družin v slovensko družbo. Z ženo veliko prostovoljno delava, predvsem pomagava begunskim družinam pri premagovanju kulturnih razlik, učenju slovenskega jezika in pri šolskih obveznostih. Sem vzoren državljan in že 25 let plačujem tudi davke«, ponosno opiše svojo izkušnjo.
»Beseda oz. pojem dom je za vsakega posameznika nekaj drugega. Lahko je to rojstni kraj, kraj odraščanja, preživljanja lepih trenutkov, čustvenih izzivov, osebnostne rasti … Ljudje smo si med seboj zelo različni, vsem pa je skupna želja in iskanje varnega zavetja, topline, zaupanja, sprejetosti, ljubeče skrbi in sreče«, so sklenili udeleženci okrogle mize in nadaljevali s pogostitvijo Skuhne, socialnega podjetja kulture in kulinarike Afrike, Azije in Južne Amerike.
Projekt se bo v letošnjem letu nadaljeval z okroglimi mizami po drugih regijah v Sloveniji. V trajanju akcije ozaveščanja »Kaj je dom? vabimo posameznike, da se nam pridružijo na družbenih omrežjih (na FB-ju, Instagramu, Twititerju) s fotografijo in mislijo, kaj je DOM in kaj mu DOM pomeni ter dodajo hastag #whatishome.
Na odru Cankarjevega doma bo Ljubljana Festival v sredo 18. julija nadaljeval z večerom opernih arij, ki bodo posvečene Guiseppeju Verdiju. Nastopila bo nemška sopranistka Diana Damrau in francoski basbaritonist Nicolas Teste. Poleg znanih arij bo slišati tudi redko izvajane duete, solista pa bo pod taktirko Ivana Repušića spremljal Orkester Slovenske filharmonije.
"Veselim se jutrišnjega koncerta v Ljubljani, katerega program smo posebej za to občinstvo nekoliko spremenili, in sicer, da bi pokazali raznolikost Verdijevega dela. Koncert je posvečen njegovim operam. V program smo umestili arije iz njegovih najbolj znanih oper, kot sta Traviata in Don Carlos, a našli tudi duete, ki so morda še bolj zanimivi, saj so redko izvajani," je na današnji predstavitvi povedala pevka.
Poudarila je, da bosta s soprogom na odru Cankarjevega doma, kjer bosta nastopila v sklopu turneje VERDIssimo, pustila veliko čustev. Po njenih besedah je precej dramatičen duet iz opere Luisa Miller, ko bosta morala biti drug do drugega precej zlobna. Izvedla bosta tudi redko izvajan duet iz opere I Masnadieri. "Dramo, jezo, veselje in žalost pa bo povezala prelepa glasba," je povzela. VIDEO - Odlomek z novinarske konference
Diana Damrau je ena vodilnih sopranistk tega časa, ki že dve desetletji nastopa na najuglednejših opernih in koncertnih odrih. Njena pevska tehnika ji dovoljuje doseči najvišje tone z navidezno lahkoto, določa jo tudi močan interpretativni občutek, ki njenim likom daje resnično čustvenost in s tem prepričljivost, so zapisali pri Ljubljana Festivalu.
Čeprav slovi po koloraturnih in lirskih vlogah, njen obsežni repertoar obsega tudi sodobna operna dela, napisana posebej zanjo. Leta 2003 je z vlogo kraljice noči debitirala v angleškem Covent Gardnu, njen preboj pa se je leta 2005 nadaljeval s prvim nastopom v Metropolitanski operi, kjer je ostala redna gostja.
V sklopu Ljubljana Festivala poteka tudi 21. Mednarodna likovna kolonija, ki poteka na Pergoli v Križankah in se bo zaključila v petek opoldne odprtjem razstave. Še prej pa bodo odprli tudi razstavo z Male likovne kolonije, namenjene ustvarjalnim šolarjem.
Vsa leta doslej so bili na likovno kolonijo povabljeni štirje slovenski umetniki in štirje iz tujine. Letos je selektor Tomo Vran, ki je hkrati predsednik strokovnega sveta Ljubljana Festivala, nekoliko spremenil koncept. Z veseljem je namreč ugotovil, da v Sloveniji že več let živi kopica vrhunskih tujih umetnikov. "Tako sem povabil sedem tujcev, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji," je poudaril.
Na likovni koloniji, ki se je začela v nedeljo, sodelujejo umetnica kitajskih korenin Huiqin Wang, umetnica z Japonske Keiko Miyazaki, Bagrat Arazyana, ki je armenske narodnosti, iz Francije prihaja Vianney Lefebvre, iz sosednje Italije Paride Di Stefano in Elisabetta Bacci, iz Ukrajine pa Eduard Belsky. Slovenijo zastopa Jasmina Rojc, kot gostja pa se bo umetnikom pridružila Alenka Slavinec.
Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek je napovedal še nadaljnji program festivala. Danes bosta na sporedu koncert v sodelovanju z Evropskim kariernim centrom za umetnike Triple Bridge in projektom Music Up Close Network ter prestavljena predstava Dance amore. Do konca meseca pa bo festivalsko občinstvo lahko videlo in slišalo še izraelsko a cappella skupino Voca People (19. 7.), ponovitev muzikala Cvetje v jeseni (23. 7.) in koncert opernih zvezd iz Sankt Peterburga (27. 7.).
Doslej so bili k sodelovanju povabljeni štirje slovenski umetniki in štirje iz tujine. Letošnji izbor pa predstavlja šest umetnikov, ki niso Slovenci, ampak živijo že več let v Sloveniji. Kitajske narodnosti je Huiqin Wang, japonske Keiko Miyazaki, italijanske Paride Di Stefano, armenske Bagrat Arazyan, francoske Vianney Lefebvre in ukrajinske Balsky Eduard. Iz sosednje Italije prihaja Elisabetta Bacci, iz Slovenije pa Jasmina Rojc.
Doslej so bili k sodelovanju povabljeni štirje slovenski umetniki in štirje iz tujine. Letošnji izbor pa predstavlja šest umetnikov, ki niso Slovenci, ampak živijo že več let v Sloveniji. Kitajske narodnosti je Huiqin Wang, japonske Keiko Miyazaki, italijanske Paride Di Stefano, armenske Bagrat Arazyan, francoske Vianney Lefebvre in ukrajinske Balsky Eduard. Iz sosednje Italije prihaja Elisabetta Bacci, iz Slovenije pa Jasmina Rojc.
