19. Festival za tretje življenjsko obdobje tokrat brez ZDUS-a

Ljubljana, 16.9,2019 – Na novinarski konferenci v Cankarjevem domu je potekala  novinarska konferenca na kateri so predstavili 19. Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO). Govorci so bili Andrej Jus, Marjan Šiftar, Marjan Sedmak, Frančiška Ćetković in Tihomir Kovačič. Eno izmed glavnih sporočil je bilo, da 19. F3ŽO bo, čeprav tokrat brez sodelovanja ZDUS-a, kot tudi jubilejni 20. F3ŽO,ki bo naslednje leto. 

Po besedah organizatorja F3ŽO osrednja obeležitev Mednarodnega dneva starejših – 1. oktober v Republiki Sloveniji. Častni pokrovitelj 19. F3ŽO, ki bo potekal od 1. do 3. oktobra 2019 v Cankarjevem domu v Ljubljani, je predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Dejan Židan.

VIDEO posnetek novinarske konference

Krk Food Fest - Okusi jeseni 2019

Na otoku Krku se bo v času med 20.09. in 20.10.2019 v 14-ih različnih restavracijah odvijal kulinarični dogodek Krk food fest - Okusi jeseni. Na samem otoku je moč najti sledi antičnih časov in bogate srednjeveške zgodovine. To bogato arheološko in kulturno dediščino otoka pa obdajata čudovita narava in morje. Obstaja pa tudi vrsta gastronomskih razlogov za obisk Krka, saj je otok, poleg kvarnerskih škampov, kozic, školjk, hobotnic in rib, poznan tudi po svoji jagnjetini ter ovcah, ki mulijo od morja slano, aromatično travo ter po vrsti

grozdja in vina, ki se imenuje Žlahtina, po kraškem pršutu in siru ter testeninah imenovanih „šurlice“, ki jih na pletilskih iglah pripravljajo gospodinje iz otoka Krka. Otok je znan tudi po značilnih, samoniklih začimbah, ekološkem sadju in zelenjavi ter olivnem olju narejenem iz oliv, ki rastejo na otoku. 

 

Če se boste v jeseni znašli na Krku, boste imeli priložnost preizkusiti hrano, ki ima v tem letnem času najboljši okus ter predstavlja vir inspiracije in kreativnosti gostincev na otoku: lignje, gobe, olive, grozdje, fige, kostanj in buče pa tudi hruške in jabolka, ki jih pripravljajo skupaj z ostalimi specialitetami z otoka Krka v slani in sladki različici. 

Pašteta narejena iz pršuta, fig in orehov, pohane olive, korenčkova in pomarančna juha, česnova juha, „šurlice“ z gobami in panceto, bruskete z gobami, hobotnica v solati s figami in paradižnikom, hobotnica v olivni omaki, 

grdobina v vinu Žlahtina, riž z gobami, račje prsi s pire krompirjem iz fižola in borovničevo omako, svinjski medaljoni v kremni omaki narejeni iz buč in žajblja, jelenov biftek v kakavovi skorji s praženimi bučami, njoki iz buč, torta z mandlji in sadjem, palačinke iz buč z medom in orehi, hruške v črnem vinu – vse te dobrote predstavljajo le majhen del več kot stotih specialitet, ki jih boste lahko poskusili v različnih restavracijah na otoku Krku kot so: Rivica, NJIVICE; Bracera, Malin in Noštromo, MALINSKA; Kuća krčkog pršuta, VRH; Marina in Volsonis, KRK; Bocoon in Marina - 9 bofora, PUNAT; Slamni, KLIMNO; Vinotel Gospoja, VRBNIK; Bag, Forza in Portić, BAŠKA. 

Oba dogodka Krk food fest - Okusi pomladi (10.04.-31.05) in Krk food fest - Okusi jeseni (20.09.-20.10.2019.) organizira Turistična zveza otoka Krka v sodelovanju z ostalimi lokalnimi turističnimi skupnostmi in podjetjema Abisal in Gastronautima.

Restavracije na otoku Krku bodo v času dogodka Krk food fest - Okusi jeseni nudile naslednje kulinarične dobrote:

Restavracija Rivica v mestu Njivice nudi deset specialitet z lignji in "surove morske strasti". 

V restavraciji Noštromo v mestu Malinska, boste lahko poskusili korenčkovo in pomarančno juho, domače testenine z bučno omako ali z govedino in gobami, rižoto z lignji, brodet s polento, biftek v omaki iz tartufov, zrezek z gobami, jadranske lignje, solate iz jesenske zelenjave in sadja, kostanjev pire in sladico z mandlji. 

V restavraciji Mulino pripravljajo približno15 jesenskih specialitet, in sicer vam med drugim nudijo: solato z grozdjem in karameliziranimi hruškami, solato iz lignjev z gobami, tagliatele s tartufato in olivami, golaž iz gob s polento, domače cmoke s slivami …

V ponudbi morskih dobrot sodeluje tudi restavracija Bracera , in sicer bodo pripravili ribe ujete z njihovo lastno ribiško barko. 

V restavraciji Kuća krčkog pršuta Žužić boste lahko kupili suhomesnate izdelke ter poskusili pašteto iz pršuta, oliv in orehov, kruh s pršutom, mineštro s pršutom in jesenskim sadjem z otoka Krka ter „šurlice“ s pršutom in gobami ali domačo paradižnikovo omako.

Restavracija Marina v mestu Krk nudi naslednje jesenske okuse: bučno juho, „šurlice“ z gobami in panceto ter račje prsi s fižolovim pirejem in borovničevo omako.

V restavraciji Volsonis so napovedali ponudbo številnih dobrot narejenih iz lastno vzgojenih buč in paradižnika. 

V mestu Vrbnik se nahaja restavracija Vinotel Gospoja, njihova ponudba pa vključuje naslednje jedi: tatarsko omako narejeno iz kvarnerskih škampov in bučne omake, domače makarone z belimi tartufi, „smokvenjak“ (lokalni proizvod narejen iz fig), jelenov biftek v kakavovi skorji s praženo bučo in pudingom iz bučnega olja.

V mestu Punat je restavracija Bocoon, kjer nudijo pohane in polnjene olive, bučno kremno juho, hobotnico v olivni omaki, svinjski file z jabolkom, biftek v gobovi omaki in kostanjevo torto. 

V restavraciji Marina - 9 bofora imajo v ponudbi omlete z gobami, „šurlice“ s kozicami in gobami ter kostanjevo sladico.

V mestu Baška vam bodo v Heritage hotelu Forza pripravili približno 10 različnih vrst jedi, med katerimi so tudi: bučna kremna juha, bruskete z gobami, „šurlice“ z gobami in panceto, rižota z gobami, svinjski zrezek, goveji zrezek (ramstek) v gobovi omaki, bučni njoki, svinjski medaljoni v bučni in žajbljevi kremni omaki, kroketi, bučne palačinke z medom in orehi, lešnikov semifreddo s kostanjem in čokolado, vanilijev sladoled z bučnim oljem in bučnimi semeni ter hruške v rdečem vinu.

V Bagu vam nudijo česnovo juho, gobe na žaru ter ribji file v omaki iz vina žlahtine.

V Portiću bodo za vas pripravili niz okusnih gobjih dobrot vključno s pizzo. 

V mestu Klimno se nahaja restavracija Slamna, katere ponudba vključuje: olivno žganje, hobotnico v solati s figami in paradižnikom, juho-mineštro, ki je narejena iz mlade koruze, jagnjetino v bučni omaki ter torto z mandlji in sadjem.

Obstajajo torej številni kulinarični razlogi za obisk otoka Krka ter pokušnjo navedenih specialitet. In glede na to, da je teh različnih dobrot več kot 100, vam predlagamo, da preverite tudi strani, na katerih lahko najdete ustrezno nastanitev.

Vse dodatne informacije lahko poiščete na spletnih straneh Krk.hr in Gastronaut.hr .

Prevod gradiva iz hrvaščine: Lidija Jerman

V Velani prodajna razstava skodelic in svetil Petra Plečnika

Avtor prodajne razstave je oblikovalec Peter Plečnik, ki svoje oblikovalske stvaritve izdeluje že 36 let. V Velani Living, Šmartinska 52 jih bo, predvsem skodelice in svetila, razstavil 19. septembra. Otvoritev prodajne razstave, ki ji je dal naslov »Coconut« (kokos) bo ob 18.00 uri, ko se bo pričel tudi pogovor z avtorjem, ki ga bo vodila mag. Lidija Jerman, ki je ustanoviteljica Angleškega jezikovnega ateljeja, ki praznuje 7. obletnico delovanja.

V začetkih svojega ustvarjanja je Peter Plečnik sodeloval z znanim slovenskim oblikovalcem Oskarjem Kogojem, pri oblikovalskem delu pa se je zgledoval tudi pri nekaterih znanih arhitektih kot sta bila Jože Plečnik in Janez Valentinčič. Kasneje je začel ustvarjati svoje lastne, unikatne proizvode, predvsem svetila in skodelice. 

Njegove izdelke odlikujejo vrhunski, izredno kakovostni materiali, izdelani pa so z veliko mero natančnosti, skrbnosti in predanosti. Ustanovil je tudi svojo lastno blagovno znamko Plečnik illuminati: http://plecnik-illuminati.eu/. Po izobrazbi je Peter Plečnik sicer elektrotehnik, a njegova velika strast ostaja oblikovanje. Dela kot tehnični vzdrževalec v veleblagovnici Nama v Ljubljani. 

Ob tej priložnosti pa bomo počastili tudi 7. obletnico delovanja Angleškega jezikovnega ateljeja, katerega ustanoviteljica je mag. Lidija Jerman, profesorica angleškega jezika in prevajalka. Angleški jezikovni atelje je majhen, butični jezikovni studio, katerega posebnost je individualni pristop pri učenju angleškega jezika ter posvečanje vsakemu posameznemu slušatelju.

Predavateljica mag. Lidija Jerman prisega na predanost in skrbnost, tako pri poučevanju kot tudi pri prevajanju. Angleški jezikovni atelje sicer deluje pod sloganom »Umetnost jezika« ali »The Art of Language«. Na razstavnem dogodku se bodo torej srečali ljubitelji umetnosti oblikovanja kot tudi ljubitelji umetnosti jezika.

Dogodek bo spremljal krajši kulturni program, ki mu bo sledilo druženje s pogostitvijo

Marjan Šarec je bil slavnostni govornik ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini

Ajdovščina, 14.9.2019 - Na jutrišnji dan bo minilo natanko 72 let od uveljavitve pariške mirovne konference, s katero se je večina Primorcev pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije, zato v Sloveniji praznujemo 15. september kot dan vrnitve Primorske k matični domovini. V spomin na ta dogodek je letošnja osrednja prireditev potekala v Ajdovščini, kjer je bil slavnostni govornik predsednik vlade Marjan Šarec. Dogodek je potekal pod sloganom »Iz novih sanj se rodi novi svet, kjer za dobro ljudi se meja ne gradi«. 

V nagovoru je poudaril, da je danes velik dan za Primorsko, saj se spominjamo vrnitve oziroma priključitve Primorske. Ob tem pa samo ime praznika ne more spremeniti dejstva, da je Primorska del Slovenije in da Slovenije brez Primorske, je še poudaril. »Šele z vrnitvijo Primorske in tudi Prekmurja, ki je obletnico združitve s slovenskim narodom praznovalo pred enim mesecem, je Slovenija lahko zaživela kot celota,« je še spomnil.

»Primorska ima dolgo, burno, težko in žalostno zgodovino.« Spomnil je na obdobje po 1. svetovni vojni, ko je bila zarezana ločnica med Slovenci v matični državi in Slovenci, ki so pristali v Italiji. Leta 1922 je sledil t. i. pohod na Rim, ko je v Italiji zavladal fašizem. »In ko je fašizem začel svoj pohod, takrat Slovencev seveda ni videl kot narod, ni jim priznaval pravice do obstoja. V najhujših obdobjih fašizma, ko se ni vedelo, da bo nekoč prišla svoboda, so Primorke in Primorci vztrajali, niso obupali. Dolga, dolga zgodovina trpljenja pod fašizmom, ki je prerasla v 2. svetovno vojno, je rodila upor. Ta upor in odpor pa sta na koncu priborila to, da je Primorska danes del Slovenije. Nikoli v zgodovini Slovenije in Evrope ni bilo enakega.« 

Poudaril je še, da so Primorke in Primorci ves čas ostali združeni, in ko je končno zasijala svoboda, ko je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada, je bilo potrebno še nekaj časa počakati do konference, ki je Primorsko priključila matičnemu narodu. Spomnil je tudi, da je žal mnogo Primorcev ostalo izven meja svoje domovine. »Tega se danes več ne da spremeniti, lahko le obžalujemo. Pomembno je, da je Primorska danes del samostojne Republike Slovenije, ki so nam jo priborile veteranke in veterani leta 1991. In tudi leta 1991 se je boj tu začel prej kot v preostalem delu Slovenije,« je še poudaril. »In tudi v teh trenutkih ste Primorke in Primorci pokazali pogum, srčnost in pripadnost slovenski domovini.« 

Dotaknil se je tudi obdobja po osvoboditvi, ko so se začeli novi, drugačni boji, predvsem na gospodarskem in političnem področju. Takrat je propadlo kar nekaj velikih podjetij, kar ne bi bilo treba. »Tudi to je žal del zgodovine, ampak danes imamo priložnost biti enotni. Bodimo enotni, sodelujemo, ne zapletajmo se v malenkosti. Bolj pomembno od imena praznika je to, da nam ne zmanjka enotnosti, poguma in ljubezni do domovine, kajti ljubezen do domovine je naša velika dolžnost, « je še poudaril. 

»Primorke in Primorci ste nam največji vzor in največji vzgled, kako se iz velike žalosti in trpljenja na koncu rodi veličastna zmaga in veličastna ljubezen do svoje domovine,« je sklenil misli predsednik vlade in čestital zbranim ob njihovem prazniku.

Ob robu
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Izmenično ga pripravljajo posamezne primorske občine, saj je državna proslava organizirana le vsakih pet let. Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 pod nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je izven slovenskih meja v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskimi sporazumi, podpisanimi 10. novembra 1975 v italijanskem mestu Osimo.

Foto: Stanko Gruden, STA