Na oder ljubljanske Opere prihaja Verdijeva opera Luisa Miller #video #foto

Ljubljana, 25.2.2020 - V SNG Opera in balet Ljubljana bodo 29. februarja uprizorili Verdijevo opero v treh dejanjih Luisa Miller, ki jo bo na oder postavil priznani nemški režiser Lutz Hochstraate.

Režiser je v Ljubljano tokrat prišel na povabilo Branka Robinšaka, umetniškega vodje opere po pooblastilu ravnatelja, sicer pa njegovega dolgoletnega prijatelja še iz časov, ko je Robinšak svojo pevsko pot gradil na tujem. 

Nemški režiser Lutz Hochstraate je svojo kariero najprej začel kot gledališki, filmski in televizijski igralec, leta 1972 pa se je začel ukvarjati z režijo. V vseh teh letih je nanizal čez sto opernih in gledaliških produkcij, v ljubljanski Operi je pred in po še danes živi in oboževani Traviati iz leta 2003 režiral Ariadno na Naksosu, Don Giovannija in Andréja Chénierja.

Tokratno klasično postavitev opere Luisa Miller na ljubljanskem odru bosta ob kostumih Bettine Richter dopolnjevali še scena Rudolfa Rischerja in luč Jasmina Šehića.



Po drami Spletkarstvo in ljubezen Johanna Christopha Friedricha von Schillerja je libreto opere napisal Salvadore Cammarano. Pritegnili sta ga strastna zgodba in neizbežnost, s katero protagonista drvita v tragični konec. "Psihološko prodorni in večplastni značaji, med njimi vsekakor v politično spletko ujeta Luisa in Rudolf, ki se ne more sprijazniti z njeno odločitvijo za poroko z drugim moškim, ter dejstvo, da ljubimca prepozno spregledata igro intrig, so bili več kot zgolj dobra osnova za to, da se je razkril tudi Verdijev dar za čudovite lirične linije in pretanjeno orkestracijo," je v napovednem besedilu zapisala dramaturginja predstave Tatjana Ažman.

Posvet s predsedniki in sekretarji OZVVS

Ig pri Ljubljani, 22.2.2020 - Na vsakoletnem posvetu predsednikov in sekretarjev veteranov vojne za Slovenijo je potekala tudi razprava o aktualnih dogodkih, ki si sledijo po odstopu predsednika Vlade Republike Slovenije. Ugotavljajo, da še naprej poteka pospešena razgradnja obrambno varnostnega sistema tako v obveščevalnih službah in v zadnjem času še posebej v Policiji. Poskusi razvrednotenja dela Policije, kot organa ki mu državljani izkazujejo veliko mero zaupanja in spoštovanja predstavlja zlorabo v politične namene. 

Še več, bojimo se, da to vodi v nedemokratični način vladanja, kot ga lahko v zadnjem obdobju opazujemo v neposredni soseščini, razprostira pa se že vse od Baltika do Jadrana. O tej tematiki smo že večkrat pisali in opozarjali tako javnost, kot politiko. Nazadnje meseca septembra v članku 'Kdo nadzira nadzornike' izpod peresa aktualnega predsednika ZVVS, Ladislava Lipiča. Vojni veterani imamo vso moralno pravico postavljanja vprašanj vsakokratni politični oblasti o načinu vladanja, čeprav nam le ta, to odreka. Sami pa se upravičeno sprašujemo, ali smo se res za to borili in obranili slovensko osamosvojitev?

Mitja Jankovič
generalni sekretar ZVVS

V Termah Snovik bo v soboto pustni festival za vse generacije

Turistično društvo Tuhinjska dolina in Terme Snovik na pustno soboto, 22. 2. 2020 pripravljata pustni festival za vse generacije. Veselo in norčavo pustno rajanje se bo pod pokritim šotorom ob Termah Snovik pričelo ob 16. uri s Palčkom Snovičkom za otroke, ob 20. uri pa za velike pustne maske ob glasbi v živo z glasbeno skupino Špica. 

Pustovanje v Termah Snovik 2019. Foto: kamnik.info.

Najboljše maske bodo nagrajene.

Skupinske maske (nad 5 oseb). Prva nagrada v obliki vrednostnega bona Terme Snovik je 250 evrov, druga 150 in tretja 100 evrov.

Individualne maske
Prva nagrada je celodnevno kopanje, savnanje, kosilo, masaža 50 min, Kneipp obliv in piling telesa. Druga nagrada je štiriurno kopanje, savnanje in 50 minutna masaža. Tretja nagrada je dve ure kopanja in savna.

Najava skupinskih mask na elektronski naslov info@td-tuhinjskadolina.si

Vstop prost.

Foto: kamnik.info

Člani društva Luča na pogovoru z Zoranom Jankovićem, županom Ljubljane

Črnogorsko akademsko društvo Luča iz Ljubljane je dne 13.2.2020 leta imelo dobro obiskan pogovor z županom Ljubljane g. Zoranom Jankovićem, ki ga je povezoval član društva g. Remzo Skenderović. Za uvod v pogovor je prebral izvleček iz knjige Ljubljanske knjige iz 1897 l. avtorja Jakoba Aleševca, ki je na hudomušen način orisal takratni odnos najemodajalcev do najemnikov. V pogovoru je odgovoril na vrsto vprašanj iz svojega 13. letnega županovanja. V tem obdobju je uspešno izvedenih več kot 2.200 projektov. Od skupno 1626 ljubljanskih cest in ulic jih je bilo 13 letih obnovljeno 870 (v skupni dolžini več kot 150 kilometrov), vzpostavljeno več kot 10 hektarjev veliko območje za pešce v mestnem središču, 5 območij za parkiranje P+R na mestnih vpadnicah ter sklenili notranji mestni obroč s Fabianijevim mostom, na katerega je mesto pred tem čakalo celo stoletje. 

Z leve: Zoran Janković, župan Ljubljane in Remzo Skenderović, društvo Luča. Foto: Janez Platiše

Župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković je med drugim povedal: "Prenovljeno ali zgrajeno je 13 mostov čez Ljubljanico. Področju kulture namenjamo kar 11 odstotkov mestnega proračuna, v Ljubljani se letno zvrsti približno 14 tisoč kulturnih dogodkov, od tega jih je 70 odstotkov brezplačnih. Celostno smo prenovili Plečnikovo hišo, Švicarijo, in Art center, vzpostavili Oder pod zvezdami, nov Lutkovni muzej, nove muzejske depoje v Tehnološkem parku. Prevzeli in prenovili smo hostel Celica, celovito obnovili Ljubljanski grad in mu dodali mnoge nove vsebine. V okviru programa Ljubljana moje mesto smo sofinancirali obnovo približno 180 stavbnih lupin. Prenovljen je Konservatorij za balet in glasbo Ljubljana, odprli smo zavetišče za živali v Gmajnicah, izvaja se prenova Cukrarne, kjer bo zaživela naša največja galerija. Več kot 100 hektarjev degradiranih površin je spremenjeno v nove parke in rekreativne površine za vse generacije – med njimi Severni park, Šmartinski park, RIC Sava, Park Moste itn., vzpostavili smo javne sadovnjake in uredili več kot 760 vrtičkov na 7 lokacijah. 

Prisotne je nagovoril tudi predsednik Črnogorskega akademskega društva Luča. Foto: Janez Platiše

Za neozdravljivo bolne je vzpostavljen Zavod Ljubhospic, ki je zaenkrat edini v Sloveniji, več kot 40 milijonov evrov je namenjeno za prenovo enot Zdravstvenega doma Ljubljana – pravkar se zaključuje gradnja prizidka v ZD Bežigrad, nove enote Lekarne Ljubljana. Z gradnjo ali nakupi je povečan lastni najemni neprofitni stanovanjski fond za več kot 1.500 stanovanjskih enot. Za najmlajše v vrtcih in osnovnih šolah je samo v letošnjem letu namenjenih 113 milijonov evrov, v preteklih 13 letih pa kar 1,07 milijarde evrov, prenove in obsežne sanacije so izvedene v 23 vrtcih in 48 šolah, ob tem je med drugim zgrajeno 6 novih enot vrtcev, novi športni dvorani Vižmarje Brod in Črnuče, vzpostavljen Družinski center Mala ulica, novi prostori za JZ Cene Štupar, nov Gimnastični center Ljubljana, kopališče Kolezija, Mladinski golf center Stanežiče, prenovili strelišče na Rudniku, vzpostavljeni Koloparki (Šiška, Bežigrad, Fužine). Zgrajen je Regionalni center za ravnanje z odpadki …" 

Pogovora se je udeležil tudi veleposlanik Črne gore s soprogo in drugi visoki gostje. Foto: Janez Platiše.

Ljubljana je poleg 100 prejetih mednarodnih in nacionalnih nagrad ter priznanj tudi nosilka uglednega naslova Zelena prestolnica Evrope in je Unescova prestolnica literature.

Pogovor je tekel tudi o Stožicah, Stadionu Bežigrad, železniški postaji, o sodnih postopkih zoper župana, delovanju opozicije, o medijskih pritiskih na delo župana, o pritiskih na njegove sodelavce in družinske člane. Govor je potekal tudi o množici turistov v centru mesta, oddaje sob in stanovanj tujcem in množičnih panojih v Ljubljani. 

Člani društva so županu podarili sliko svojega člana Skendera Bajrovića (na fotografiji levo), olje na platno s motivom Kolpe pri Osilnici. Foto: Janez Platiše.

Župan je podprl predlog društva o primernem obeležju imena dr .Milana Rakočevića v Ljubljani, Črnogorca po rodu, ki je bil profesor na FF v Ljubljani in o možnosti pridobitvi prostora za delovanje Črnogorskega kulturnega centra v Ljubljani. Člani društva so županu podarili sliko svojega člana Skendera Bajrovića, olje na platno s motivom Kolpe pri Osilnici.

Besedilo: Remzo Skenderović
Foto: Janez Platiše