Dolgotrajna oskrba mora imeti več virov finansiranja in dovolj kadra

"Po izkušnjah ZZZS dolgotrajna oskrba ne bo stabilen sistem, če bo odvisna samo od enega vira finansiranja, od prispevkov iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, kot predvideva zakon. Potreben je najmanj še en vir, recimo proračun," je povedala Anka Bolka, direktorica za analitiko in razvoj pri ZZZS. Poleg tega zakon ne predvideva dovolj kadra. Potrebovali bi najmanj 250 delavcev različnih poklicnih profilov, med njimi največ strokovnih delavcev s področja socialne in zdravstvene nege, ki jih že sedaj primanjkuje.

Javna razprava o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, ki predvideva 100-odstotno kritje pravic dolgotrajne oskrbe iz novega obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, se v ponedeljek izteka. Predlog bo nato posredovan v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu. Predlog je po navedbah Ministrstva za zdravje, ki ga je pripravilo, zaradi staranja prebivalstva nujen. Na vsakih 100 otrok, mlajših od 15 let, namreč povprečno pride že več kot 131 starih 65 let ali več, leta 2033 pa naj bi jih po projekcijah povprečno prišlo že več kot 200.

Predlog na ugotovljene težave odgovarja z uvedbo obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja bi znašala 1,47 odstotka, pri čemer bi se prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje za 0,4 odstotne točke znižala. Splošno načelo predloga zakona je, da je do dolgotrajne oskrbe upravičena polnoletna oseba, ki je denimo zaradi posledic bolezni ali starosti trajno odvisna od pomoči drugih.

VIDEO - Anka Bolka, direktorica za analitiko in razvoj pri ZZZS.

Med storitvami dolgotrajne oskrbe po predlogu so storitve s področja osnovnih in podpornih dnevnih opravil, storitve zdravstvene nege, povezane z osnovnimi dnevnimi opravili, denimo dajanje zdravil in hranjenje po sondi, ter storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti. Dolgotrajna oskrba se bo izvajala v obliki formalne oskrbe na domu in v instituciji, kjer so glede na potrebe stanovalcev predvideli tri vrste domov, in sicer bivalnega, oskrbnega in negovalnega. Namestitveni del v domu pa bo tudi po novem treba plačati.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije prav tako meni, da predlog brez obsežnejših sprememb ni primeren za sprejetje. Svarijo pred tem, da večina stanovalcev domov za starejše, ki so danes uvrščeni v oskrbo 1. in 2. kategorije, ne bi bila upravičena do storitev dolgotrajne oskrbe zaradi visokega vstopnega praga. Prav tako do storitev ne bi bilo upravičenih približno 60 odstotkov današnjih uporabnikov storitev pomoči na domu. Posebej so izpostavili problematiko oseb z demenco.

Pri združenju Srebrna nit so predlog zakona o dolgotrajni oskrbi skrbno pregledali in nanj skupaj z ostalimi dali konkretne pripombe in predloge za izboljšave. Predsednica Biserka Marolt Meden pričakuje, da bodo predlogi upoštevani saj bi tako prišli do dobrega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo napisan na kožo upokojencem in starejšim oziroma uporabnikov.

VIDEO - Biserka Marolt Meden, predsednica združenja srebrna nit.

Tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije so nezadovoljni . Pozivajo k natančni razmejitvi med storitvami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in storitvami za dolgotrajno oskrbo. Zakon bi moral nadalje predvideti določene oblike prostovoljstva, ki že sedaj igra pomembno vlogo v sistemu, poleg tega pa besedilo po njihovi oceni premalo pozornosti namenja demenci.

Dom v Vrtojbi bo kupil in obnovil Dom upravljanje iz Maribora

Vrtojba, september 2020 - Svetniki v Šempetru so soglasno podprli namero družbe Dom upravljanje iz Maribora, da v nesojenem Socialnem centru vzpostavi institucionalno varstvo za 154 starejših. Odprtih je še nekaj vprašanj, med drugim morajo pridobiti koncesijo in do konca izpeljati nakup centra. Mariborčani zagotavljajo, da imajo zelo resne namene.

Če se ne bo kaj zalomilo, se bodo v prenovljeni Socialni center Vrtojba (SCV) v letu 2023, morda pa že prej, končno vselili starostniki. Tako vsaj zagotavljata Robert Žvižaj in Uroš Fonovič, ki sta v imenu družbe Dom upravljanje (DU), ki od DUTB odkupuje objekta SCV, včeraj prišla v Šempeter po soglasje, da tam vzpostavijo dom za starejše. Soglasje potrebujejo, da lahko na razpisu ministrstva kandidirajo za koncesijo.

Kot je pojasnil Fonovič iz družbe GIC gradnje, ki je lastniško povezana z DU, nameravajo v Vrtojbi vzpostaviti dom četrte generacije, v katerem bo prostora za 154 stanovalcev, od tega 60 za osebe z demenco, storitve bodo izvajali v gospodinjskih skupnostih, ki bodo štele med 12 in 19 stanovalcev, prostor bo tudi za dnevni center. “Obstoječo stavbo je treba preurediti, da bo izpolnjevala normative in standarde, ki jih taki domovi morajo upoštevati,” je potrdil. Od DUTB sicer še niso kupili stavbe. “Postopki so v zaključni fazi, gre za vprašanje dneva ali dveh, da se to realizira,” je zatrdil Fonovič, ki ni razkril, koliko je znašala kupnina in koliko bodo morali še vložiti v objekt.

Šlo pa bo za krepko več kot milijon evrov, kot se je sprva govorilo. Je pa dodal, da je povezanost z družbo GIC gradnje zagotovilo, da bodo objekt sposobni preurediti, izkušnje, ki si jih je DU nabral z upravljanjem doma starejših Sončni dom v Mariboru pa, da bodo uspešni tudi v Vrtojbi. Sončni dom so sicer prodali družbi SeneCura, a Fonovič je zagotovil, da SCV ne kupujejo, da bi ga kasneje prodali, ampak “da bi vzpostavili institucionalno varstvo starejših, kar je bil njegov prvotni namen.”

Ker se je v zadnjem času govorilo, da naj bi država našla rešitev za vrtojbenski dom in se je nakazovalo, da naj bi ga upravljal javni zavod, so številni bili precej začudeni, da se je zelo hitro obrnilo povsem drugače. V splošnem pa je bilo čutiti olajšanje, da se je zadeva po desetletju premaknila. A so imeli svetniki in občani več vprašanj. Anito Manfreda (DeSUS) je zanimalo, kakšne bodo cene in ali bodo imeli občani Šempetra-Vrtojbe prednost pri sprejemu. “Prednostna obravnava žal ni mogoča. Vaši občani pa bodo imeli možnost bivanja bliže domu, ki je zdaj nimajo,” je dejal Žvižaj. “Cene je težko napovedati vnaprej,” je dodal, a povedal, da je v razpisu ministrstva za koncesijo določeno, da cena za osnovno oskrbo 1 ne sme presegati 25,17 evra na dan: “Noben resen prijavitelj za koncesijo je ne bo presegel.”

Na vprašanje Tine Gorkič (SD), kaj bo z objektom, če ne dobijo koncesije, je Fonovič odgovoril, da “ni opcije, da je ne dobimo,” Žvižaj pa, da je objekt namenjen domu upokojencev in ga je težko predelati v kaj drugega. Ker bo treba zaposliti 84 oseb, je Saro Krošelj (SD) zanimalo, kako je s tem. “To je eno težjih vprašanj,” je priznal Žvižaj: “V veliki meri se bo iskalo lokalni kader, začeli bomo hitro. Na začetku, ko bomo storitev vzpostavljali, bo kar velik zalogaj, a kadrovskih normativov se ne da zaobiti.”

Na opozorilo Jožeta Ruparja (SD), kaj nameravajo z bližnjo stavbo, v kateri naj bi bila oskrbovana stanovanja, je Žvižaj odgovoril, da je možnosti več, a je najverjetnejša, da jih bodo prodali. Tako svetnike kot občane, med njimi Zdenka Šibava, je zanimalo še, ali bodo tam vzpostavili dnevni center, ki si ga v občini že zelo dolgo želijo. Žvižaj je zatrdil, da možnosti so. “Vsaka pobuda je dobrodošla, skušali jo bomo realizirati,” je potrdil Fonovič. Slišati je bilo tudi bojazen, da bi domačini “izviseli”, ker bi bilo zanimanje iz Italije veliko. Iz odgovorov gostov je bilo razumeti, da ne bo tako.

Podobno kot mnogi svetniki in občani je tudi Miloš Nemec, vodja Civilne iniciative Vrtojba, ki si prizadeva, da bi našli rešitev za socialni center, nekoliko razočaran, da zadeve ni uredila država. A je družbi Dom upravljanje zaželel srečo: “Upamo, da boste izvedli to, kar ste zapisali. Dobrodošli Štajerci.”

Svetniki so slednjič soglasno potrdili, da se strinjajo z namero mariborske družbe. “Glede na okoliščine je edino smiselno, da smo soglasje podali. Čeprav sem predstavnike tega podjetja danes prvič slišal in srečal, sem prijetno presenečen glede na predstavitev in reference, ki jih imajo. Upam, da jim bo uspelo,” je dejal župan Milan Turk.

Povzeto po Primorskih novicah
Foto: Leo Caharija

Predsednik sprejel zdravnike in zdravnice akcije Moj zdravnik 2020

Ljubljana, 28.9.2020 - Predsednik republike je ob tej priložnosti čestital nagrajenkam in nagrajencem ter organizatorjem akcije Moj zdravnik, s katero pacienti lahko z veseljem povedo, da imajo zdravnike radi. Navzočim zdravnicam in zdravnikom se je posebej zahvalil za pomembno družbeno poslanstvo, ki ga opravljajo, obenem pa je posebej opozoril tudi na vlogo politike pri zagotavljanju ustreznih pogojev za njihovo delo. "Dozoreti mora spoznanje, da je sredi najtežjih okoliščin, ki smo jim sedaj priča, potrebno v političnem razredu ob veliki pomoči stroke razmišljati o strukturnih spremembah, potrebnih za to, da bo lahko ta sistem v času sedanje krize in zlasti po njej deloval tako, da ne bomo imeli neustreznih čakalnih dob in drugih strukturnih problemov, s katerimi se soočamo," je ob tej priložnosti pozval predsednik Pahor. Opozoril je, da bi bile prepozno uveljavljene spremembe v škodo pacientov, temu pa se moramo v celoti izogniti.

Na slavnostnem sprejemu sta zbrane nagovorili tudi Maja Kozlevčar Živec, predsednica zdravniške komisije Moj zdravnik 2020, in Hatije Ismaili, Moja zdravnica 2020. Gospa Kozlevčar Živec se je predsedniku republike v imenu navzočih zahvalila za naklonjenost, ki jo je izkazal nagrajencem, in poudarila veliko odgovornost, ki jo vsi čutijo do prebivalcev naše države. Moja zdravnica 2020 Hatije Ismaili se je iskreno zahvalila pacientom za izkazano zaupanje in dejala, da je nagrada tudi spodbuda, da bo svoje poslanstvo nadaljevala.

Vseslovenska akcija Moj zdravnik je letos potekala štiriindvajsetič, njena osrednja tema pa je bila povezovanje in sodelovanje. Sodelujoči so izbirali najsrčnejše zdravnice in zdravnike in jim s tem izkazali hvaležnost za njihovo požrtvovalno delo. Glasovanje je potekalo v desetih kategorijah, ljudje pa so glas namenili 2014 različnim zdravnikom. Moja družinska zdravnica je postala Mirela Mićić Despotović, Moj pediater je postal Denis Baš, Moj onkolog je postal Marko Hočevar, Moj zobozdravnik je postal Rok Jurca, Moja nevrologinja je postala Lidija Žitnik, Moj urolog je postal Simon Hawlina, naziv Moj kardiolog sta prejela Vojko Kanič in Igor Krajnc, Moja oftalmologinja je postala Brigita Cvetko, Moj ortoped je postal Gregor Kavčič, Moja ginekologinja pa Hatije Ismaili, ki je izmed vseh prejela tudi največ glasov in tako postala Moja zdravnica leta 2020.

VIDEO

Pripravil: Janez Platiše Vir: UP
Foto: Nebojša Tejić/STA

Veteranski 'Pohod za mir 2020'

Ljubljana, 21.9. 2020 - V Ljubljani je potekal Pohod za mir 2020. Pohodniki so se zbrali na ploščadi pred Moderno galerijo in pot nadaljevali po Cankarjevi, Wolfovi in Stritarjevi na Mestni trg kjer zbrane nagovoril Zorana Janković, župan mestne občine Ljubljana in bila prebrana poslanica generalnega sekretarja OZN Antónia Guterresa .

Mirovno sporočilo je podal dr. Danilo Türk, bivši predsednik Republike Slovenije v katerem je med drugim dejal: "Vojaške organizacije, ustanovljene v preteklosti, niso ustrezne in niso sposobne zagotavljati miru, EU pa se ne uspe vzpostaviti kot mednarodni dejavnik za mir. Organizacija Združenih narodov, ki je razglasila današnji dan miru, je čedalje bolj odrinjena in onemogočena,"  in ob tem izpostavil nujnost, da tudi vsak posameznik prispeva svoj delež za mir.

Zoran Jankovič pa je v pozdravnem nagovoru dejal, da je mir tisto, kar vsi potrebujemo, sploh v času pandemije. Vsa nova žarišča, ki kažejo na možnost, da se bo razvilo kaj slabega, je treba po njegovem odpraviti s pogovorom in razumevanjem in dogovarjanjem.

V kulturnem sporedu je sodeloval Policijski orkester.

FOTOREPORTAŽO SI LAHKO OGLEDATE TUKAJ

Sporočilo generalnega sekretarja OZN 2020 
Mednarodni dan miru je posvečen spodbujanju vojskujočih se strani povsod, naj odložijo orožje in si prizadevajo za harmonijo.

Ker pandemija COVID-19 še naprej pustoši po svetu, je ta poziv pomembnejši kot kdaj koli prej. Zato sem marca pozval h globalnemu premirju.

Naš svet se sooča s skupnim sovražnikom: smrtonosnim virusom, ki povzroča neizmerno trpljenje, uničuje preživetje, prispeva k mednarodnim napetostim in zaostruje že tako strašne mirovne in varnostne izzive.

Letošnji mednarodni dan miru je v središču pozornosti »Oblikovati mir skupaj«.

V tem duhu in ob naši 75. obletnici Združeni narodi združujejo ljudi na globalni pogovor o oblikovanju naše prihodnosti in vzpostavljanju miru v težavnih časih.

V teh dneh fizičnega oddaljevanja morda ne bomo mogli stati drug ob drugem. A vseeno se moramo zavzeti za mir.

In skupaj, vem, da lahko in bomo zgradili bolj pravičen, trajnosten in nepristranski svet.

António Guterres

VIDEO - Nagovor Danila Turka ob mednarodnem dnevu miru

  

VIDEO - Odlomek pozdravnega nagovora Zorana Jankovića ob mednarodnem dnevu miru