Na 25. strokovnem seminarju radijske komunikacije je sodeloval tudi Huawei

Ljubljana – Pred nekaj dnevi se je na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani zaključil 25. strokovni seminar radijske komunikacije, na kateri sta s predavanji sodelovala tudi Huaweijeva strokovnjaka. Udeležencem sta predstavila različne pristope pri uvajanju 5G omrežja ter scenarije in izzive pri postavitvi zasebnih omrežij pete generacije.

Strokovni seminar radijske komunikacije 2022 (SRK 2022), ki je potekal med 2. in 4. februarjem, je tudi letos ponudil široko paleto kakovostnih predavanj s področij radijske komunikacij, novosti in trendov, aplikativnosti tehnologij ter različnih tehničnih izzivov in rešitev pri postavljanju in uvajanju omrežij pete generacije. Seminar je bil letos izveden v hibridni izvedbi, organizirala pa sta priznana profesorja na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, izr. prof. dr. Boštjan Batagelj in dr. Tomi Mlinar.

Marko Grebenc, regionalni vodja operative in vzdrževanja Huawei Technologies Slovenija, se je v svojem strokovnem predavanju dotaknil pregleda tehnološkega razvoja in uvajanja omrežja 5G, ki ga za razliko od njegovih »predhodnikov«, lahko vzpostavimo v samostojnem ali nesamostojnem načinu. »Na začetku se pri uvajanju omrežij pete generacije večina operaterjev odloča za nesamostojni 5G v dvojni povezljivosti z obstoječim 4G omrežjem«, je poudaril Grebenc. V prispevku je Grebenc predstavil tudi praktične vidike uvedbe nesamostojnega načina, izzive pri uvedbi ter rezultate testiranja različnih radijskih nosilnikov.

Tamas Boday, direktor integriranih rešitev Huawei Technologies Madžarska in regija Adriatik, je iz tehničnega vidika predstavil področje zasebnih omrežij 5G in številne primere uporabe v industriji, vključno s prvima komercialnima projektoma 5G zasebnih omrežij v Srednji in Vzhodni Evropi. Prenovljena arhitektura omrežij 5G namreč omogoča različne scenarije pri uvajanju zasebnih omrežij. Boday je udeležencem konference predstavil tudi tehnične izzive, s katerimi so se srečali pri izvedbi in pojasnil rešitve, ki so jih razvili pri izvajanju komercialnih projektov.

»Huawei je in bo ostal zavezan vlaganju v raziskave in razvoj ter podporo projektom, ki temu sledijo, saj je to zapisno v našem DNK. To ne pomeni samo vlaganje v lastne razvojen kapacitete, temveč tudi podporo in sodelovanje z drugimi strokovnimi institucijami, projekti, iniciativami, dogodki, kot je strokovna konferenca SRK v organizaciji Fakultete za Elektrotehniko Univerze v Ljubljani« poudarjajo v Huawejiu.

Da Huawei daje velik poudarek razvoju novih storitev in produktov, je pokazala tudi lestvica investicij Evropske komisije (2021 EU Industrial R&D Investment Scoreboard), ki je Huawei uvrstila na drugo mesto na svetu po višini naložb v industrijske raziskave in razvoj.

O Huaweiju
Huawei, ki je bil ustanovljen leta 1987, je vodilni svetovni ponudnik informacijske in komunikacijske tehnološke (ICT) infrastrukture ter pametnih naprav. V podjetju zaposlujejo 197 tisoč zaposlenih in delujejo v več kot 170 državah in regijah ter služijo več kot trem milijardam ljudi po vsem svetu. Od 2015 je Huawei Technologies prisoten tudi v Sloveniji.

Vizija in poslanstvo podjetja Huawei je vsem ljudem, tako doma kot v organizacijah, omogočiti digitalno izkušnjo, da bi ustvarili popolnoma povezan in inteligenten svet. Za več informacij obiščite Huawei na spletnem mestu www.huawei.com

Fotografije: Željko Stevanić

Robotski sesalnik in pomivalec tal nam olajšata čiščenje

Čiščenje doma ni lahko opravilo. Še manj prijetno. Ko pobrišete prah s polic in omaric je narejena šele polovica dela. Takrat šele nastopi tisti najbolj zoprn del. Tla. Najprej sesanje in nato še pomivanje. Auč. Nič kaj prijeten položaj za križ. Zlasti, ko morate v kuhinji s tal drgniti raztreseno moko ali sladkor. Ampak k sreči si lahko omislite pomočnika, še bolje dva, ki vse to storita namesto vas …

Verjetno ste že vsi slišali za robotske sesalnike. Super zadeva, ki se vam s svojo pridnostjo in simpatičnostjo tako hitro prikupi, da ga boste hitro tretirali, kot hišnega ljubljenčka. Le da zna ta tudi kaj postoriti. Nekateri od njih so se do danes razvili že do te mere, da znajo tla tudi pomiti. A takšna univerzalnost ima včasih tudi svojo ceno.

Kdor zna sto stvari, ne obvlada nobene

Ni vedno tako, a univerzalnost največkrat pomeni, da naprava, ki ima več funkcij, običajno nobene ne opravi najbolje. Poznamo na primer pralno-sušilne stroje. Zaradi pomanjkanja prostora so lahko nadvse dobrodošli, toda jasno je, da sta boljša ločena. Zaradi razlik v teži perila univerzalnega stroja pri različnih funkcijah ali preprosto zato, ker samostojni pralni stroj lahko pere že drugo »žehto«, medtem ko sušilec suši prvo.

Prvič prihranimo na času, dragocenosti katerega se še posebej zavedajo starši majhnih otrok, da o kakovosti izvedbe opravila niti ne omenjamo. Zelo podobno je z robotskimi sesalniki, ki znajo hkrati sesati in pomivati tla. Marsikomu je ideja všeč, čeprav mora proizvajalec za univerzalnost sprejeti določene kompromise.

Če imate tepih, ali sploh rabite pomivalca?

Če standardno velik robotski sesalnik hkrati opravlja obe funkciji, je logično, da se mora to nekje poznati. Košek za smeti je manjši, saj prostornino odžira posoda za tekočino, tudi če funkcije pomivanja nikdar ne uporabite.

Ravno tako je manj prostora za učinkovitejši sistem krtač. V univerzalnih napravah je prostora le za eno samo, praksa pa pravi, da sta dve veliko boljša izbira, saj bolje stepata smeti iz preprog ali tekstilnih talnih oblog. Če je z njimi prekrit večji del stanovanja, funkcija pomivanje nima pretiranega smisla, zato z univerzalno napravo kupite nekaj, česar ne boste uporabljali. Kot bi kupili pralno-sušilni stroj in v njem nikoli sušili perila.

Manj kot je opreme, manj gre lahko narobe

Univerzalni robotski sesalniki imajo funkcijo pomivanja podrejeno sesanju, ki je narekovalo njegovo zasnovo, obliko in način premikanja. Posledica tega je, da so dražji od cenovno dostopnih modelov robotskih pomivalcev ter zaradi neprimerne oblike in mesta modula slabše pomivajo ob robovih sten oziroma pohištva. Težave jim povzročajo tudi fuge med ploščicami, saj jih težje dosežejo.

Potem pa je tu še eno očitno dejstvo. Univerzalnost vedno dvigne kompleksnost zasnove in poveča verjetnost okvar, kar lahko vpliva na udobje uporabe. Zlasti, če ni na voljo uradnega servisa za izbran sesalnik, ki bi se z njim v takšnih primerih ukvarjal.

Prvi kolajni slovenskih ženskih skokov, Bogatajeva olimpijska prvakinja, Križnarjeva bronasta! #VIDEO #FOTO

Peking, 5.2.2022 – Kako veličasten začetek 24. zimskih olimpijskih iger! Smučarska skakalka Urša Bogataj je na srednji skakalnici osvojila zlato medaljo, piko na i izjemnemu slovenskemu dnevu pa je z bronom postavila Nika Križnar.

VIDEO TV SLO - BOGATAJEVA: PO REKORDU SKAKALNICE SEM SI REKLA: "KAR BO, BO."  

VIDEO TV SLO - SKOKA URŠE BOGATAJ IN KATHARINE ALTHAUS V DRUGI SERIJI  

VIDEO TV SLO - PODELITEV PRIZNANJ NAJBOLJŠIM SKAKALKAM NA SREDNJI NAPRAVI

Prestižni orkester Berlinskih filharmonikov bo gostoval v Cankarjevem domu

Berlinski filharmoniki se februarja odpravljajo na krajšo turnejo. Od 15. do 19. februarja bodo gostovali v Ljubljani, Zagrebu in na Dunaju. K nam prihajajo v veliki orkestrski zasedbi, v vrstah orkestra bodo tudi trije slovenski glasbeniki: hornist Andrej Žust ter klarinetista Andraž Golob in Matic Kuder. V Ljubljani bo koncert 18. 2. 2022 ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Orkester z več kot stoletno zgodovino se je izoblikoval pod vodstvi legendarnih dirigentskih imen, kot so Hans von Bülow, Herbert von Karajan, Simon Rattle in Claudio Abbado. Zvok in izraz orkestra sta v zgodovini odsevala različne dirigentske osebnosti, ki so ga oblikovale, hkrati pa je neprestano ohranjal svojo močno identiteto. 

Z dirigentom Kirillom Petrenkom, ki orkester vodi od sezone 2019/20, je orkester zaživel s novim glasbenim žarom, ki izžareva izjemno povezanost in medsebojno predanost. Petrenko svoje delo z orkestrom opisuje z besedami: »Že ob debiju z orkestrom leta 2006 sem ugotovil, da so Berlinski filharmoniki ansambel umetnikov, ki so sposobni premikati svoje meje v vsakem nastopu – in še dlje, da ustvarjajo glasbo s predanostjo, ki neizogibno očara občinstvo. Delo s takšnim orkestrom je darilo za vsakega dirigenta.«

Kirill Petrenko je glavni dirigent Berlinskih filharmonikov. Šolanje je najprej opravljal v Rusiji, nato v Avstriji. Pozornost mednarodne javnosti je pritegnil leta 2001, ko je v Gledališču Meiningen štiri zaporedne dni predstavljal novo produkcijo Wagnerjeve tetralogije Nibelungov prstan v režiji Christine Mielitz in scenografiji Alfreda Hrdlicke. Slavnostno igro je drugič poustvaril dvanajst let pozneje na Bayreuthskem festivalu. Obenem je deloval kot generalni glasbeni direktor Bavarske državne opere, po Gledališču Meiningen in Komični operi Berlin tretjem angažmaju vodje operne hiše.

Je gost prestižnih opernih prizorišč, kot so Dunajska državna opera, Kraljeva operna hiša Covent Garden v Londonu, Metropolitanska opera v New Yorku in Bastiljska opera v Parizu, ter velikih mednarodni simfoničnih orkestrov – na Dunaju, v Münchnu, Dresdnu, Parizu, Amsterdamu, Londonu, Rimu, Chicagu, Clevelandu in Izraelu.

S Filharmoniki se maestro Petrenko predstavlja tudi zunaj Berlina – na gostovanjih in spletno v Digitalni koncertni dvorani. 

Za koncertni spored tokratnega gostovanja je maestro Kirill Petrenko ob osrednji, smelo virtuozni Simfoniji št. 1 Witolda Lutosławskega izbral Simfonijo št. 2 Johannesa Brahmsa, dvoobrazno – napol vedro, napol mračno – skladbo, ki jo je skladatelj sam opisal kot »očarljivo pošast«. Program pa bo uvedla študija zvokovnih barv Fotoptoza Bernda Aloisa Zimmermanna, ustvarjena v drugi polovici 20. stoletja.

Program:
Bernd Alois Zimmermann, Photoptosis (Fotoptoza, preludij za veliki orkester) 
Witold Lutosławski, Simfonija št. 1 
Johannes Brahms, Simfonija št. 2 v D-duru, op. 73

Orkester Berlinskih filharmonikov / Berliner Philharmoniker

Orkester Berlinskih filharmonikov / Berliner Philharmoniker, ustanovljen leta 1882 kot samoupravno telo, uživa dolgoletni ugled enega najboljših svetovnih sestavov. Svoj prvi koncert je predstavil 17. oktobra 1882 pod taktirko Ludwiga von Brennerja, šefa dirigenta po izboru samih glasbenikov. Pet let pozneje je impresarij Hermann Wolff, poslovni direktor orkestra, za novega glavnega dirigenta imenoval Hansa von Bülowa, s katerim so Berlinski filharmoniki hitro prodrli med elito nemških ansamblov.

Pod vodstvom Arthurja Nikischa (med letoma 1895 in 1922) so Filharmoniki repertoar znatno razširili s kompozicijami Brucknerja, Čajkovskega, Mahlerja, Straussa, Ravela in Debussyja. Po Nikischevi smrti leta 1922 je glavni dirigent postal 36-letni Wilhelm Furtwängler. Čeprav izveden zlasti v klasicizmu in nemški romantiki, je Furtwängler na spored vključeval tudi sodobna dela Igorja Stravinskega, Béle Bartóka in Sergeja Prokofjeva.

Takoj po vojni, ob Furtwänglerjevem prisilnem odstopu, je položaj šefa dirigenta prevzel Leo Borchard. Zaradi tragičnega nesporazuma je Borcharda avgusta 1945 ustrelil ameriški stražar. Njegov naslednik je bil mladi romunski dirigent Sergiu Celibidache. Ko je bila leta 1952 Furtwänglerjeva pripadnost nacizmu ovržena, se je smel uradno vrniti za glavnega dirigenta. 1949. je bilo ustanovljeno Društvo prijateljev Berlinske filharmonije, ki je imelo ključno vlogo pri gradnji orkestrovega novega doma in še danes podpira tako filharmonijo kot dejavnosti filharmonikov. Po Furtwänglerjevi smrti leta 1954 je naloge orkestrovega stalnega dirigenta in umetniškega vodje prevzel Herbert von Karajan. Značilna tonska dognanost in edinstveni poustvarjalni slog, ki ju je sestav razvil pod Karajanovim mandatom, sta postala njegov zaščitni znak.

Claudio Abbado, glavni dirigent Berlinčanov od oktobra 1989, je svež pristop uvedel s tematskimi cikli, ki so ob tradicionalnem repertoarju vključevali sodobna dela. Nov komornoglasbeni cikel je dodatno razgibal orkestrov repertoar. Ob imenovanju sira Simona Rattla za glavnega dirigenta med septembrom 2002 in koncem sezone 2017/2018 so orkestrovo delovanje zaznamovale pomembne novosti. Preoblikovanje orkestra v sodobno tvorbo javne fundacije Berliner Philharmoniker je zagotovilo več možnosti za ustvarjalni razvoj kot tudi finančno trdnost.

Fundacija uživa velikodušno podporo zvezne dežele Berlin, zvezne vlade in glavne pokroviteljice Deutsche Bank. Pokroviteljstvo Deutsche Bank je med drugim usmerjeno v izobraževalni program, uveden ob mandatu sira Simona Rattla, s pomočjo katerega orkester nagovarja vse širše in predvsem mlajše občinstvo. Zaradi povezovanja z občinstvom sta bila umetniški vodja sir Simon Rattle in Berlinski filharmoniki leta 2007 imenovana za mednarodna ambasadorja Unicefa. Berlinski sestav je prvi umetniški ansambel, ki je bil deležen te časti. Filharmoniki so spletno platformo Digitalna koncertna dvorana leta 2009 vzpostavili za omogočanje redne izkušnje svojih nastopov mednarodni javnosti.

Koncerte sestava prenašajo v živo, posnetki pa so nekaj dni pozneje na voljo v video arhivu. Dostop do Digitalne koncertne dvorane je mogoč preko televizijskih sprejemnikov, računalnikov, pametnih telefonov, tablic in pretočnih naprav. Deluje v partnerstvu z elektronskim podjetjem Panasonic in ponudnikom spletnih storitev Internet Initiative Japan. 2012. so po petinštiridesetih letih Berlinski filharmoniki še zadnjič nastopili na velikonočnem festivalu v Salzburgu. Lastni Velikonočni festival Berlinskih filharmonikov so krstili spomladi 2013 v Baden-Badnu. Za dokumentiranje lastnih izjemnih nastopov v izdajah, ki izpolnjujejo najvišja tehnična in uredniška merila, so Filharmoniki leta 2014 ustanovili založbo Berliner Philharmoniker Recordings. Najnovejša diskografija vključuje prvo, zgodovinsko izdajo radijskih posnetkov z Wilhelmom Furtwänglerjem med letoma 1933 in 1945, snemalni debi s Kirillom Petrenkom – Patetično simfonijo Čajkovskega in posnetek simfonij Antona Brucknerja pod taktirko različnih dolgoletnih glasbenih partnerjev.

Kirill Petrenko je glavni dirigent orkestra Berlinskih filharmonikov od leta 2019. Prvi programski poudarki maestrovega mandata so klasično-romantični repertoar, ruska glasba in neupravičeno pozabljeni skladatelji. Še en pomemben vidik Petrenkovega delovanja je izobraževalni program Berlinskih filharmonikov, s katerim orkester nagovarja novo občinstvo.

Kirill Petrenko umetniški vodja orkestra Berlinskih filharmonikov

Kirill Petrenko je od avgusta 2019 glavni dirigent in umetniški vodja orkestra Berlinskih filharmonikov. Pred tem je deloval sedem let kot generalni glasbeni direktor Bavarske državne opere, po prvih kariernih angažmajih v dunajski Ljudski operi, Državnem gledališču  Meiningen in Komični operi Berlin. Bil je gost prestižnih koncertnih prizorišč, kot so Dunajska državna opera, Semperjeva opera v Dresdnu, Kraljeva operna hiša Covent Garden v Londonu, Metropolitanska opera v New Yorku in Bastiljska opera v Parizu.

Med letoma 2013 in 2015 je na Bayreuthskem festivalu predstavljal novo produkcijo Wagnerjeve tetralogije Nibelungov prstan. Na koncertu ob odprtju svoje prve sezone na čelu Berlinskih filharmonikov je vodil poustvaritev Beethovnove Devete simfonije - tudi kot simbolno napoved programski usmerjenosti v jedro klasično-romantičnega repertoarja. Poleg tega se je zavezal ponovnemu odkrivanju neupravičeno pozabljenih avtorje, kot sta Josef Suk in Erich Wolfgang Korngold.

Maestrova predanost sodobni glasbi - poleg osrednjih del 20. stoletja je poustvaril številne svetovne premiere simfoničnih del in celovečernih oper – se izkazuje tudi v Berlinu; med prvimi novimi deli je bila skladba Anne Thorvaldsdóttir, sledil je niz naročil sodobnim skladateljem. Z vodenjem projektov Karajanove akademije in koncertov Nemškega nacionalnega mladinskega orkestra se zavzema za izobraževanje mladih glasbenikov in približevanju različnih vidikov glasbe mladim.

Na velikonočnem festivalu v Baden-Badnu nadaljuje z vodenjem oper kot tudi koncertov. Zunaj Berlina lahko maestra Petrenka slišimo tudi na gostovanjih z Berlinskimi filharmoniki, mdr. na festivalih v Salzburgu in Luzernu, v evropskih glasbenih prestolnicah, kmalu tudi v Aziji - ter seveda virtualno v Digitalni koncertni dvorani.

Poleg koncertnih albumov z literaturo Johna Adamsa in Gustava Mahlerja (Simfonija št. 6), v sklopu celovite predstavitve opusa obeh avtorjev, je pri založbi Berliner Philharmoniker Recordings že izšel posnetek (CD/SACD) s simfonijami Ludwiga van Beethovna, Petra Iljiča Čajkovskega in Franza Schmidta ter Glasba za orkester (Musik für Orchester) Rudija Stephana; Simfonija št. 6, »Patetična«, P. I. Čajkovskega je na voljo v samostojni izdaji. V pripravi so nadaljnji posnetki izbranih koncertov.

Foto: CD