Prvi koncert Jubilejnih 70 let Slovenskega okteta in Festivala Ljubljana

Slovenski oktet, moški vokalni sestav, se bo po sedmih desetletjih glasbenega poustvarjanja poklonil svojim preteklim generacijam z abonmajem Jubilejnih 70 let Slovenskega okteta in Festivala Ljubljana. V sodelovanju z zavodom so pripravili sedem koncertov, ki bodo potekali od marca do decembra. Prvi, ki so ga naslovili Po aleji skladateljev, bo na sporedu že v sredo, 9. marca, ob 19.30 v Križevniški cerkvi. Program združuje nabor sakralnih in domoljubnih pesmi skladateljev, ki so slovenski in jugoslovanski kulturni krajini vtisnili globok pečat, njihovi obrazi na doprsnih kipih pa krasijo tudi Plečnikovo Alejo slovenskih skladateljev na Vegovi ulici v Ljubljani.

Vstopnice so na voljo na spletni strani ljubljanafestival.si, pri blagajni Križank, na Petrolovih bencinskih servisih in drugih prodajnih mestih Eventim po Sloveniji.

Slovenski oktet velja od ustanovitve leta 1951 za najbolj reprezentativen slovenski moški vokalni komorni sestav. Posebno skrb namenjajo slovenski pesmi, tako ljudski kot umetni, ki jo vedno znova s posebnim žarom predstavljajo na domačih koncertnih odrih, z veseljem pa jo ponesejo med rojake in ljubitelje petja po svetu.

Program Slovenskega okteta na prvem koncertu jubilejnega abonmaja združuje nabor sakralnih in domoljubnih pesmi skladateljev, katerih doprsni kipi danes krasijo Alejo slovenskih skladateljev na Vegovi ulici v Ljubljani, ki jo je leta 1932 uredil Jože Plečnik, eden izmed največjih slovenskih arhitektov. Slavnostno odprtje aleje z osmimi spomeniki je potekalo ob zaključku Prvega slovenskega glasbenega festivala. Poleg kipa ravnatelja Matičinega konservatorija Mateja Hubada in prvega ravnatelja Matičine glasbene šole Frana Gerbiča so bili na njej še spomeniki Benjamina Ipavca, Vatroslava Lisinskega, Jacobusa Handla Gallusa, Davorina Jenka, Stevana Mokranjca in Hugolina Sattnerja, ki jih je izdelal Lojze Dolinar.

Pet let kasneje so dodali kip skladatelja in pedagoga Antona Foersterja, leta 1938 pa posthumno spomenik skladatelja Emila Adamiča. Vsi ti skladatelji so slovenski in jugoslovanski kulturni krajini vtisnili globok pečat, lahkotni, emotivni in ljudskemu duhu bližnji značaj njihovih pesmi pa je še danes priljubljen. Narodna zavest Slovencev se je v preteklosti zaradi njihovih številnih besedil in lahkotnih melodij vse bolj krepila.

Foto: LF

Začetek preventivne akcije 40 dni brez alkohola #VIDEO

Ljubljana, 2.3.2022 - Akcija 40 dni brez alkohola poteka že sedemnajstič, tokrat pod nosilnim geslom ’Smej se’. Potekala bo od 2. marca do 16. aprila 2022. Z akcijo organizatorji opozarjajo, da prekomerno uživanje alkohola v Sloveniji povzroča veliko stisk v naših družina zaradi skrhanih odnosov, nasilja, prometnih nesreč in bolezni. Zato velja povabilo k odgovornemu ravnanju pri odnosu do alkohola bodisi doma, na cesti, pri delu v službi in v družbi. In seveda povabilo k 40 dnevni odpovedi alkoholu v znamenje solidarnosti z vsem, ki trpijo zaradi alkohola.

Z geslom „Smej se“ organizatorji spodbujajo k odprtosti in iskanju načinov, da bi se znali veseliti brez alkohola tako v domačem in širše družabnem okolju. Vsak nasmeh in smeh šteje tudi v naših vsakdanjih odnosih. S pravim veseljem, humorjem in pozitivno naravnanostjo premagujemo večje ali manjše ovire na življenjski poti, kar je odlična preventiva pred zasvojenostjo.

VIDEO - Posnetek novinarske konference.
 
Akcijo 40 dni brez alkohola soorganizirajo Slovenska karitas, Javna agencija RS za varnost prometa, NIJZ in Med.Over.Net s podporo pridruženih organizacij: Zavod Varna pot, Katedra za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani (projekt Sporočilo v steklenici – www.NALIJEM.SI), Društvo Žarek upanja, Zavod Vse bo v redu, Zveza klubov zdravljenih alkoholikov, Društvo abstinent, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije in Društvo »Up« ter letošnji gost Zveza kulturnih društev Slovenije.

Več informacij na: https://brezalkohola.si/

Foto: Karitas

SIMBIOZA - program delavnic in predavanj za marec 2022

Pomlad že trka na vrata in verjamemo, da se je že vsi veselimo, ker pogrešamo sonce in daljše dneve. Ob vseh aktivnostih, s katerimi ste zaposleni, pa je še vedno čas za druženje z nami, kajne? Predvsem, ker imamo za vas vedno kaj zanimivega in se pri nas lahko vedno kaj novega naučite ali samo obnovite svoje znanje. Kot kaže, se bomo na delavnicah ponovno lahko tudi več srečevali v živo, ampak bomo del programa še vedno izvajali tudi na daljavo. Tako se nam na delavnicah lahko pridružijo tudi udeleženci, ki niso samo iz Ljubljane.

V marcu smo v program umestili tri NOVOSTI z delavnicami NA DALJAVO: 

• SPLETNI NAKUPI NA PAMETNEM TELEFONU - PONEDELJEK, 21. 3. 2022 med 11.30 in 13.00,
• S PAMETNIM TELEFONOM DO KNJIŽNICE - PETEK, 18. 3. 2022 med 11.00 in 12.30,
• OSTANIMO FIT - ponovno na programu vsako SREDO med 9.00 in 10.00.
  

Ne spreglejte tudi delavnic NA DALJAVO. 

• MAGDA - MOBILNA APLIKACIJA SIMBIOZA - PONEDELJEK, 7. 3. 2022 med 11.30 in 13.00. Vsak udeleženec Simbioza delavnic bi moral imeti na svojem pametnem telefonu nameščeno mobilno aplikacijo Magda. Če je še nimate, pridite na delavnico, da vam predstavimo vse prednosti uporabe te aplikacije, ki je uporabniku zelo prijazna in enostavna.
• OSNOVE E-BANČNIŠTVA NA PAMETNEM TELEFONU (na primeru NLB) - PONEDELJEK, 14. 3. 2022 med 11.30 in 13.00. Pridite na delavnico in dovolite, da vam predstavimo vse prednosti e-bančništva in razbijemo strahove pred pričetkom uporabe. Ne nazadnje vam bo uporaba prinesla prihranek v času in denarju. 

Ob SREDAH med 10.30 in 12.00 bodo NA DALJAVO na sporedu različne delavnice: E-pošta in Gmail (2. 3. 2022), Google Dokumenti (9. 3. 2022), komunikacijska orodja Telegram (16. 3. 2022) in WhatApp (23. 3. 2022) in družbeno omrežje Facebook (30. 3. 2022).

TORKI in ČETRTKI so rezervirani za začetne in nadaljevalne tečaje V ŽIVO in sicer MOJ PAMETNI TELEFON in RAČUNALNIK MOJ PRIJATELJ, vendar se zaradi omejenega števila udeležencev v skupini lahko prijavite le preko telefona 040 778 475, ali nam pišete na naslov: lab@simbioza.eu.

Oglejte si tudi še ostale delavnice in več podrobnosti tudi o izpostavljenih delavnicah v tem sporočilu, na naši spletni strani v koledarju dogodkov na naslednji povezavi, kjer se lahko tudi prijavite. Uporabniki mobilne aplikacija Magda, prijavo na dogodke lahko opravite neposredno preko aplikacije. Za prijavo nam lahko tudi pišete na e-naslov lab@simbioza.eu ali nas enostavno pokličete na telefonsko številko 040 778 475.

Ruska dača – kulturni spomenik o življenju slovenskega meščanstva z začetka 20. stoletja

Zg. Gameljne, 28.2.2022 - V luči nedopustne in nesmiselne vojne agresije na Ukrajino želimo javnosti v izogib napačnemu razumevanju vloge vile Ruska dača spomniti na njen izvor in poslanstvo.

Primestna vila v Zg. Gameljnah je od leta 2011 slovenski kulturni spomenik, zaradi  svoje zunanje podobe poimenovan Ruska dača. Vilo je leta 1908 z izrazito močnim vplivom arhitekture ruskih počitniških hiš, ki jih poznamo kot dače, prenovil ljubljanski veletrgovec s pivom Franc Petrič. V dostopnih arhivih ni ohranjenega gradiva, ki bi pojasnjevalo od kod Petriču navdih. Še najbolj verjetno pa je, da se je za takšno prenovo odločil na osnovi Narodopisne – češkoslovaške razstave, ki je bila v Pragi leta 1895. Razstavo je podrobneje opisal slovenski etnolog Matija Murko,  ki navaja, da so bili tam med drugim razstavljeni tudi praktični primeri arhitekture hiš slovanskega sloga, tudi ruskega. Od Petričeve prenove dalje, se je hiša imenovala Ruska dača in je bila takrat tudi vpisana v zemljiško knjigo kot vila.

Po temeljiti prenovi lastnika dr. Aleša Musarja med 2017 – 2019, ki je potekala v skladu s konservatorskim načrtom Zavoda za varovanje kulturne dediščine Republike Slovenije, vila Ruska dača predstavlja povsem novo, drugačno, zanimivo turistično in zgodovinsko lokacijo osrednje Slovenije za domače in tuje obiskovalce. Poleg vodenja skozi dinamičen zgodovinski čas zlasti 19. in zgodnjega 20. stoletja, so dodana vrednost dače pestra kulturna in kulinarična doživetja, organizacija dogodkov, najem luksuznega vozila in organizacija potovanj.

Za prenovo je bil dr. Musar s celotno ekipo nagrajen s Steletovim priznanjem, najvišjim stanovskim priznanjem slovenskih konservatorjev. Tudi Inšpektorat RS za kulturo in medije je v svoji objavi 24. februarja 2020 Rusko dačo uvrstil med tri vzorčne primere uspešne izvedbe ukrepov obnove nepremične kulturne dediščine. https://www.gov.si/teme/inspekcijski-nadzor-na-podrocju-kulture/

Če smo v Sloveniji lahko ponosni na bogato ohranjeno dediščino podeželskega življenja, celo srednjeveških gradov, pa Ruska dača ostaja precej osamljen in zato toliko bolj edinstven kulturni prostor, v katerem se da slutiti, kakšno je bilo življenje ugledne, premožnejše meščanske družine v času pred prvo svetovno vojno.

Foto: Ruska dača