Usposabljanje za vodje in mentorje v izobraževanju starejših

Ljubljana, 12. 4. 2022 – Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO) je ob podpori Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS izvedla usposabljanje za vodje in mentorje v izobraževanju starejših. Dogodka se je udeležilo 46 udeležencev iz vse Slovenije.

Uvodni nagovor je imela Teja Dolgan, vodja Sektorja za izobraževanje odraslih pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Spoznavni, akcijski in skupnostni cilji v izobraževanju starejših je bila  tema predavanja prof. dr. Ane Krajnc, predsednice Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. O dejavnikih, ki vplivajo na kakovost v izobraževanju starejših, je spregovorila dr. Tanja Možina z Andragoškega centra Slovenije in v svoj prispevek vključevala tudi izkušnje udeležencev usposabljanja. Alenka Blazinšek Domenis iz Zavoda Nefiks je v svojem prispevku poudarila, da je za uresničevanje skupnih ciljev potrebno medsebojno sodelovanje in enakomerna porazdelitev vlog v organizaciji.

Otto Gerdina iz Zavoda za aplikativne študije OPRO je predstavil razliko med sočutnim in sovražnim starizmom ter njunim vplivom na medgeneracijske odnose. Petra Bališ (SUTŽO) je izpostavila pomen uporabe digitalnih orodij za učinkovito komunikacijo in povezovanje univerz za tretje življenjsko obdobje z lokalno skupnostjo. Alenka Gabriela Ščuka (SUTŽO) je udeležencem usposabljanja predstavila rezultate raziskave o izobraževanju starejših na slovenskih univerzah za tretje življenjsko obdobje med epidemijo.

Dogodek je bil namenjen širjenju zavedanja o pomenu izobraževanja starejših na osebni in družbeni ravni, medsebojnemu povezovanju članic mreže Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje ter pridobivanju novih spoznanj v izobraževanju starejših, predvsem za dvig kakovosti izobraževanja in boljši umeščenosti univerz za tretje življenjsko obdobje v lokalno skupnost.

Kliknite na črko F in odprla se vam bo foto galerija.

V Brežicah potekal glavni zbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo

Brežice, 9.4.2022 - Letošnji glavni zbor je bil organiziran v občini Brežice. To pa zato, ker so v letu 2021 v sodelovanju med območnim združenjem Brežice in Občino Brežice odkrili monumentalni pomnik osamosvojitveni vojni 91. Slavnostni govornik je bil tokrat domačim Igor Zorčič, predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, ki je poudaril pomembno vlogo teritorialne obrambe v vsej njeni zgodovini delovanja.

Igor Zorčič je veteranom vojne za Slovenijo dejal, da so ravno oni najzaslužnejši za samostojno državo. "Zato bi bilo prav, da bi več kot tri desetletja po osamosvojitvi, ko ste se odločno uprli takratni JLA po predaji orožja in leto pozneje v vojni za Slovenijo brez oklevanja poprijeli za orožje, dobili svoje mesto in priznanje tudi v zgodovinskih učbenikih."

Predsednik ZVVS Ladislav Lipič pa je v uvodu vse navzoče pozdravil in med drugim dejal: "V Zvezi veteranov vojne za Slovenijo si prizadevamo za dopolnitev Zakona o vojnih veteranih, s katerim bi status veterana dobili še nekateri posamezniki, dejavni v osamosvojitveni vojni, to so kurirji, ki so raznašali vpoklice, to so nekatere skupine, ki so postavljale barikade, pripadniki civilne zaščite in gasilci."

Sledil je pozdrav župana Brežic Ivana Molana ter predsednika OZVVS Brežice Darka Udoviča. Viktor Pšeničnik, nekdanji član 25. OŠTO Brežice in član projektne skupine za izgradnjo  je  predstavil proces izgradnje pomnika od njegove idejne zasnove do končne realizacije.

Podelili so tudi priznanja in zahvale posameznikom, ki so svojim delom v preteklosti bistveno prispevali k prepoznavnosti veteranske organizacije.

Posebno zahvalno plaketo je prejel tudi župan občine Brežice Ivan Molan za njegov res velik prispevek k postavitvi že omenjenega pomnika osamosvojitveni vojni 91. Vsekakor je potrebno omeniti tudi dejstvo, da je občina zagotovila vsa potrebna finančna sredstva, kar je bil kar velik zalogaj.

V delovnem delu srečanja so se seznanili z vsemi poročili in jih tudi soglasno potrdili. Sprejeli pa so tudi sklep, da se OZVVS Kanal izključi iz Zveze veteranov, ker vodstvo OZVVS Kanal ni izvršilo sklepa glavnega zbora ZVVS, ki jim je naložilo, da morajo v 30 dneh po sprejetju sklepa sklicati letni zbor društva v skladu z veljavnim statutom društva.

Pred tem je namreč častno razsodišče ZVVS odločilo, da njihov letni zbor ni potekal v skladu s statutom, da ni bila zagotovljena sklepčnost pri odločanju in zahtevalo odpravo nepravilnosti. Delegati glavnega zbora leta 2021 so potrdili prej navedene sklepa častnega razsodišča. Na ZVVS upajo, da se v prihodnje ne bo več potrebno ukvarjati s takšnimi zapleti in sprejemati tako drastične odločitve, kot je izključitev društva iz ZVVS.

Za kulturni del programa je poskrbel mešani pevski zbor Viva, ki je tudi otrok osamosvojitve, saj letos obeležuje 30 let svojega delovanja.

Foto: Janez Platiše

Nagovor predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča na letnem zboru Zveze veteranov vojne za Slovenijo, 9. april 2022, Mladinski center Brežice

Spoštovani predsednik Združenja veteranov za Slovenijo, gospod Ladislav Lipič,

generalni sekretar Združenja, gospod Mitja Jankovič,

spoštovani župan, gospod Ivan Molan,

spoštovani člani Združenja veteranov za Slovenijo,

domoljubi,

31 let živimo v samostojni, suvereni in neodvisni državi, v svobodni Sloveniji, ki pripada vsem njenim državljankam in državljanom. Pot do lastne države je bila dolga in tvegana, svoboda nam ni bila podarjena. Neodvisnost Republike Slovenije leta 1991 je bila izpolnitev naših sanj in želja - zanjo smo se odločili in si jo tudi izbojevali!

In med najbolj zaslužnimi za to zgodovinsko dejanje ste bili ravno vi, spoštovani veterani vojne za Slovenijo! Zato bi bilo prav, da bi več kot tri desetletja po osamosvojitvi, ko ste se odločno uprli takratni JLA po predaji orožja in leto kasneje v vojni za Slovenijo brez oklevanja poprijeli za orožje, dobili svoje mesto in priznanje tudi  v zgodovinskih učbenikih.

V mojih očeh in, verjamem, tudi v očeh večine ozaveščenih državljanov, ste takratni pripadniki in poveljniki občinskih štabov slovenske Teritorialne obrambe pravi junaki slovenske države, saj ste bili za svojo domovino pripravljeni žrtvovati največ – svoja življenja.

A boj za osamosvojitev ne bi bil uspešen, če ne bi bilo pred njim vrste let oziroma desetletij nastajanja teritorialne obrambe, ki je slovenskim fantom,  skozi poveljevanje v slovenščini ter skozi organiziranje na teritoriju novo nastajajoče države in skozi politično ozaveščanje polagoma vtkala zavest slovenskega vojaka.

Boj za osamosvojitev tudi ne bi bil uspešen, če se 17. maja 1990 Teritorialna obramba oziroma 16 njenih občinskih štabov ne bi uprlo poskusom razorožitve TO s strani centralnih, jugoslovanskih oblasti, in, kljub uradnemu pozivu JLA, orožja niso oddali v njihova skladišča, temveč jih skrili na varno: po občinskih skladiščih, podjetjih, celo v lastnih domovih.

Iz poziva JLA - najprej po pregledu skladiščnih objektov in skladiščenih sredstev ter nato po oddaji orožja, – so oziroma ste pronicljivi opazovalci namreč že prepoznali poskuse razorožitve republik, kot se je zgodilo v preostalih republikah nekdanje skupne države, z izjemo Srbije in Črne gore.

Če bi Teritorialna obramba tedaj »popustila«, bi prav gotovo naša osamosvojitvena vojna tekla drugače, saj bi se težko postavili proti JLA, ki so jo tedaj mnogi šteli za eno najbolje oboroženih in najštevilčnejših armad v Evropi in na svetu.

17. maj je torej vaš dan, dan Združenja veteranov za Slovenijo, ko se spominjamo leta 1990 kot »dneva zavrnitve« ukaza o oddaji orožja iz skladišč Teritorialne obrambe. S pogumnim »ne« je najprej 16 občinskih štabov in nato še 19 štabov usodo Slovenije dobesedno vzelo v svoje roke, saj orožja niso predali oziroma so ga naknadno tajno izvzemali iz skladišč JLA.

Po sprejemu ustavnih amandmajev, s katerimi je tedanja Skupščina RS septembra 1990 služenje vojaškega roka in poveljevanje slovenske Teritorialne obrambe prenesla v izključno pristojnost tedanjega republiškega vodstva, pa so bili postavljeni tudi formalnopravni pogoji za samozaščito našega naroda in našega ozemlja s Teritorialno obrambo.

Le tako smo lahko Slovenci v ključnih trenutkih zares stopili v bran svoji deželi, na kateri smo živeli in se razvijali že stoletja. Na tej materialno-tehnični in pravni osnovi je bila organizirana sila za zaščito slovenske samoodločbe.

In ko so prišli odločilni trenutki osamosvojitvene vojne, ste prav vi, spoštovani veterani vojne za Slovenijo, stopili v bran samostojnosti Slovenije. Pripadniki TO ste izvajali drzne ofenzivne akcije proti okupatorskim enotam in objektom, napadali ste tanke, stražnice in vojašnice. Gradili ste blokade in uspešno zaustavljali sovražnika. Osvobodili ste zavzete mejne prehode, centre zvez in oddajnike. Ubranili ste naše kraje in mesta, obvarovali bolnišnice in ključno infrastrukturo ter – najbolj pomembno – preprečili tisto, čemur smo bili priča kasneje na Balkanu in danes v Ukrajini.

A ob vsej moči in zanosu ob zmagovitih akcijah ste uspeli ohraniti častivreden občutek pravičnosti in odnosa do sočloveka – tudi do zajetih vojakov agresorske JLA, ki ste jih posedli na vlake in ladje, s katerimi so demoralizirani zapuščali novo državo, samostojno Slovenijo.

V srcu Slovenije pa vendarle tiči 12 bolečih trnov, 12 izgubljenih življenj vaših kolegov, teritorialcev, ki so svoja življenja dali za  našo prihodnost, za svobodno, demokratično Republiko Slovenijo. Med njimi kot prvi ravno moj someščan, Brežičan, Jernej Molan.

Vsi, ki ste danes tukaj z nami, ste v osamosvojitveni vojni ogromno tvegali, izgubili ste sodelavce, prijatelje, nenazadnje, svoje zdravje. Zato mi dovolite, da vam kot predsednik Državnega zbora in v svojem osebnem imenu na tem mestu izrečem globoko hvaležnost in spoštovanje.

Ob izjemnem ponosu na naše skupne dosežke se tri desetletja kasneje v naši Sloveniji, ki se lahko pohvali s čudovitim naravnim bogastvom, prijaznimi in delovnimi ljudmi, ter je enakopravna, razvijajoča se članica demokratične skupnosti evropskih narodov, srečujemo z vprašanji in izzivi, za katere smo verjeli in upali, da so stvar preteklosti.

V minulih letih smo videli, kako krhke so vrednote v primežu gospodarske krize, pandemije in danes vojne na pragu Evropske unije. In videli smo, kako krhke so te vrednote v primežu politike, ki pred  demokracijo, svobodo in človekove pravice postavi svoje strankarske cilje. Priča smo bili temu, da se v senci sprejemanja ukrepov za obvladovanje epidemije podreja tako medije, tožilstvo, razgrajuje policijo, ki se bolj kot s kriminalom belih ovratnikov, ukvarja s tviti posameznikov, ki naj bi užalili generalnega direktorja policije,…

Dodatni pogon so dobili poskusi revizije zgodovine, z izločanjem nekaterih veteranskih združenj z državne slovesnosti ob 30. obletnici osamosvojitve, citiranjem kolaborantskih pesnikov na proslavi dneva upora proti okupatorju, s polaganjem venca kolaborantom in tako naprej.

Vedno znova se pojavljajo zlonamerne interpretacije vloge Teritorialne obrambe, njene razorožitve, kontinuitete, seveda politično sfabricirane in usmerjene proti nekaterim tedaj vidnim članom TO in političnim nasprotnikom. A lažne trditve prizadenejo tako zaslužne posameznike kot škodijo tudi ugledu celotne TO.

Zato si prizadevajmo, da bi presegli umetno ustvarjene razlike. Ukvarjajmo se s prihodnostjo, da se ne bo prihodnost z nami. Identificirajmo svoje cilje in jim sledimo, tako kot smo sledili osamosvojitvenemu. Slovenija ima danes še večji razvojni potencial, kot ga je imela leta 1991. In tudi danes za prihodnje rodove nosi upanje, kot ga je nosila pred dobrimi 30 leti.

Danes, pred volitvami sem prepričan, da vsi med vami vedo česa ali koga si ne želite; a to, čeprav se ponuja kot hiter in priročen odgovor, ni dovolj. Vedeti moramo, česa si želimo in kako bomo svoje cilje izpolnili: koliko bomo socialni, koliko bomo namenili vojski, kako bomo skrajšali čakalne dobe v zdravstvu, koliko in od kod bomo namenili dolgotrajni oskrbi. In če želimo več, se vprašajmo, kako bomo plačali oziroma napolnili proračun: z višjimi davki ali s konkurenčnim gospodarskim okoljem in nižjimi davki. Vprašati se bomo morali, kako bomo urejali migracije, ki jih bo po nekaterih napovedih zaradi vojne v Ukrajini tudi iz Afrike še več, ker je 50-odstotno odvisna od ukrajinskega in ruskega žita. In ne nazadnje tudi, ker ste tukaj veterani: koliko denarja bomo namenjali vojski?

Prepričan sem, da Slovenska vojska s ponosom nadaljuje s poslanstvom zaščite slovenskega naroda in ozemlja, kot članica NATA pa prispeva tudi k mednarodni varnosti in miru. Zato je v zaostrenih varnostnih razmerah skrb za kadrovsko, strokovno in materialno izpopolnjen sestav Slovenske vojske izjemnega pomena.

Ob malo prej izrečenih kritikah, sem prepričan, da je bil na tem področju v zadnjem obdobju narejen napredek in tudi, da se ob dogajanju v Ukrajini tudi državljani vse bolj zavedajo, da Slovenija potrebuje sodobno opremljeno vojsko.

To vse so vprašanja, na katera bi v tem predvolilnem času državljani morali dobiti odgovore. Pa jih še nismo. Namreč že majhne razlike v odgovorih na ta vprašanja, lahko povzročijo veliko politično nestabilnost. Zato, če parafraziram besede nekdanjega predsednika: 24.4. so dovoljene sanje, potem je pa nov dan.

Spoštovani,

bodimo ponosni, zvedavi in odločni. Gojimo nacionalni in državni ponos. Prav tako ponos do svojih nacionalnih simbolov; naša trobojnica je predvčerajšnjem praznovala svoj 174. rojstni dan. Pred toliko leti je prvič zavihrala na Wolfovi ulici v Ljubljani, zato si ne smemo dovoliti, da jo kdo omalovažuje in zahteva njeno odstranitev, tudi če je podobna zastavi kakšne druge države.

Naj se vam še enkrat zahvalim za vaš prispevek k samostojni Sloveniji!

Želim vam uspešen letni zbor in uspešno delo še naprej!

V Šentprimožu s proslavo počastili 8. marec, mednarodni Dan žena #video

Šentprimož, St. Primus, Avstrija, 12.3.2022 - Zveza slovenskih žena je 8. marec, mednarodni Dan žena letos počastila v prenovljenem  Kulturnem domu Danica v Šentprimožu. Za članice Zveze slovenskih žena (ZSŽ) je bilo letošnje srečanje ob mednarodnem dnevu žensk prvo po letu 2020. Če so na zadnjem srečanju vzbudile sočutje za imena koroških Slovenk v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, so bila tokrat ob resničnosti vojne v Ukrajini v žarišču tudi razmišljanja o begu in pregonu.

Proslave s se udeležili tudi visoki gostje iz Avstrije in Slovenije: Ana Blatnik, deželna poslanka in predsednica socialdemokratskih žensk, Matej Kramberger, konzul republike Slovenije v Celovcu, Manuel Jug, predsednik Zveze slovenskih organizacij, Gustav Brumnik predsednik Slovenske prosvetne zveze, Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück pri ZZB NOB Slovenija, Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov.

Lepa in prisrčna proslava se je pričela s  pozdravnim nagovorom Julije Schellander-Obid, podpredsednice ZSŽ – Zveze slovenskih žena. Izhodišče njenega nagovora je bila pesem 'Težki čas, ne vrni se' “, ki jo je zapel Mešani pevski zbor Danica. Prvič je nastopil kot solist te pesmi Tobias Mistelbauer. V svojem govoru je Julija Schellander-Obid spomnila na prihajajočo 80. obletnico deportaciji slovenskih družin 14. in 15. aprila leta 1942, kar nas, kakor je dejala, privede nazaj do aktualne teme.

V imenu Slovenskega prosvetnega društva Danica je navzoče nagovorila podpredsednica Sonja Hribar-Marko. Ker je društvo od leta 1993 naprej tesno povezano z ukrajinskim komornim zborom Cantus, so se odločili za solidarnostna koncerta v Velikovcu in v cerkvi v Šentprimožu.

Leta 1921 se je v Škocjanu rodila Milena Gröblacher, najbolj pri srcu ji je bila enakopravnost na izobraževalnem področju. Kakor je razložila predsednica Zveze slovenskih žena Daniela Topar, so kratek film o Mileni Gröblacher želele predvajati že v okviru vsakoletnega seminarja v Portorožu, kar pa zaradi pandemije ni bilo mogoče.

Sledil je pogovor v katerem je sodelovala partizanka in znana novinarka ter avtorica številnih knjig Valerija Skrinjar-Tvrz. Z njo se je pogovarjala Daniela Topar, predsednica ZSŽ. Valerija Skrinjar-Tvrz je bila partizanska učiteljica in šifrantka v operativnem štabu, po končani vojni pa desetletja novinarka. Po desetletjih v Sarajevu se je zaradi vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992 preselila v Ljubljano.

V pričevanjih Ane Zablatnik pride do izraza ženski vidik odpora, je poudaril literarni zgodovinar in germanist Klaus Amann leta 2011 na predstavitvi pričevanj Ane Zablatnik v Bilčovsu. Stara 86 let je umrla 21. marca 2010, dobro leto pred objavo knjige in zgoščenke. Iz spominov svoje babice je brala Lena Kolter.

Za koliko življenj je prostora v kovčku, se glasi prevod prvič leta 2016 v blogu Initiative manjšin objavljenih razmišljanj Katje Weiss o kovčku. Besedilo je na prireditvi brala njena sestra Lenka Weiss-Massak.

Odločnost govornic in njihov pozitiven pogled v prihodnost je navdušil polno dvorano obiskovalk. Kulturnemu delu programa je sledilo prijetno druženje.

 VIDEO - 20220312 ŠENTPRIMOŽ AVSTRIJA PROSLAVA MEDNARODNI DAN ŽENA
 

 Besedilo, foto in video: Janez Platiše

 

POZDRAVNI NAGOVOR JULIJE SCHELLANDER-OBID, PODPREDSEDNICE ZSŽ – ZVEZE SLOVENSKIH ŽENA

Dober dan, drage prijateljice, dragi prijatelji, pri današnji proslavi ob Mednarodnem dnevu žena! V imenu zveze slovenskih žena in celotnega odbora vas prav lepo pozdravljam in se veselim, da ste v tako lepem številu sledile našemu vabilu in se nam pridružile tu v na novo obnovljenem kulturnem domu SPD Danica v Šentprimožu.

Kdo bi si pred dvema letoma, ko smo se v Ledincah zadnjič videle v večjem krogu – medtem sta ja bila tudi odpovedana dva seminarja v Portorožu – mislil, kaj nas čaka? Kdo bi si predstavljal, da nas bo pandemija spremljala do danes? O vlogi oziroma izzivih za ženske, ki so tudi v času pandemije nesle veliko breme, smo se izčrpno pogavarjali na lanski prireditvi, ki smo jo premestili na splet, tako da bo danes spet čas za pogled nazaj, saj obhajamo 80. obletnico nasilnega pregona koroških Slovencev. Mislim, da nas vse, ki imamo te izkušnje tako rekoč v kolektivnem spominu še prav posebej gane, če vsak dan slišimo in vidimo neverjetno grozna poročila iz Ukrajine in iz srca upam, da se bodo merodajni na vseh straneh hitro streznili in doprinesli svoje k čimprejšnji deeskalaciji situacije. Saj vsi želimo živeti v miru.

Kratko še k današnjem poteku: kot prva točka bo na ogled kratek film o dolgoletni predsednici Zveze Slovenskih žena Milena Gröblacher, ki so ga posneli leta 2021 ob 100. obletnici njenega rojstva na ORF, nato pa se po naša predsednica Daniela Topar pogovarjala s slovensko avtorico in novinarko, bivšo partizanko in borko za ženske pravice, gospo Valerijo Skrinjar-Tvrz. Zelo smo hvaležne, da ste takoj bili pripravljeni, da se nam pridružite in z nami oblikujete to proslavo. Vmes boste pa slišale recitale besedil iz pregnanstva, ki jih bosta brali potomki avtoric Lena Kolter in Lenka Weiss. Za glasbeni okvir skrbi, kot ste že videli domače kulturno društvo z mešanim in nato tudi še mladinskim pevskim zborom. Tudi vsem društvenikom, predvsem pa Danici Kežar velja naša prisrčna zahvala za odlično organizacijo in pomoč.

Dovolite mi, da na koncu pozdravim še častne goste, ki so med nami. Prosim za skupen aplavz na koncu.

Deželna poslanka in predsednica socialdemokratskih žensk, Ana Blatnik, Konzul republike Slovenije v Celovcu, Matej Kramberger, Predsednik Zveze slov. Organizacij, Manuel Jug, Predsednik Slovenske prosvetne zveze, Gustav Brumnik, Matjaž Špat, Milan Wutte in predsednik Zveze koroških partizanov.

Še enkrat prav lepa hvala vsem sodelujočim in vsem, ki so pomagale in pomagali v ozadju pri organizaciji, tehniki in tako naprej. Želim vam vsem prijeten in zanimiv popoldan!

 

Jubilejni 60. Sejem Dom uradno odprt

Ljubljana, 6.4.2022 - Jubilejni 60. sejem graditeljstva, ki bo na Gospodarskem razstavišču potekal vse do nedelje, 10. aprila je tudi uradno odprt. Na 15.000 kvadratnih metrih razstavnih površin se predstavlja 250 podjetij iz 23 držav. V ospredju letošnjega sejma so rešitve, ki so okolju prijazne in energetsko varčne ter tako skupaj ustvarjajo udoben in varen dom.

»Šestdeseta ponovitev Sejma Dom pomeni, da ima prireditev zelo dolgo tradicijo in njeni snovalci bogate izkušnje. Ker pa se sejma ne naredi brez zagnanosti lahko rečem, da je prireditev še vedno sveža z mnogimi novostmi. Sejem Dom je vsekakor pregled novosti, inovacij in najbolj dovršenih proizvodov ter storitev, ki spremljajo gradnjo oz. prenovo bivalnega okolja,« je na otvoritvi povedal mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča.

Navzoče je nagovorila še dr. Marjana Šijanec Zavrl z Gradbenega inštituta ZRMK, ki je izpostavila pomen trajnostne gradnje in skoraj ničenergijske stavbe. »Vsaka odločitev, ki jo graditelj sprejme in vsak poseg, ki ga ta na stavbi izvede, ima dolgoročne vplive na ekonomiko objekta in bivanja v njem, na obremenitve okolja, zdravo bivanje in zadovoljstvo pri uporabi stavbe,« je izpostavila.

Sejem Dom stremi k trajnostnim rešitvam, te pa tudi vse bolj celostno krojijo podobo Ljubljane, dobitnice številnih mednarodnih priznanj za okolju, meščanom in turistom prijazno mesto. Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana je čestital ekipi Sejma Dom in Gospodarskemu razstavišču ob že 60. obletnici in tako tudi uradno odprl sejem.