Nove prireditve 70. Ljubljana Festivala

Na 70. Ljubljana Festivalu, ki bo potekal med 21. junijem in 8. septembrom, bodo program popestrili tudi koncert Tončija Huljića z gostom Petrom Grašom, komorni koncerti slovenskih in tujih zasedb, gostujočih priznanih glasbenikov, opera Tine Mauko Deklica z vžigalicami, muzikal Povodni mož, premiera filma Gajin svet 2, koncert Dinamitk in številni drugi dogodki v Poletnem gledališču Križank, Križevniški cerkvi, Viteški dvorani Križank, na Peklenskem dvorišču, Cerkvi sv. Jakoba in Slovenski filharmoniji.

Solisti in komorne zasedbe

Na sporedu 70. Ljubljana Festivala je Orkester Italijanski virtuozi, veronska zasedba, katere repertoar obsega dela od baroka vse do sodobnosti. Umetniški vodja Alberto Martini bo na koncertu nastopil v vlogi solista in dirigenta, orkestru pa se bo pridružila italijanska mezzosopranistka Daniela Pini, ki slovi po prožni naravi glasu. (5. 7., 20.00, Cerkev sv. Jakoba)

Zasedba izbranih glasbenikov Ensemble.si je na program uvrstila dela iz zakladnice komorne glasbe romantičnega 19. stoletja. (14. 7., 20.00, Križevniška cerkev), Državni simfonični orkester iz Kazahstana pa bo zajel sloge od baroka do moderne, vključno z nacionalno glasbo kazahstanskih skladateljev. Zasedba združuje nagrajence mednarodnih tekmovanj, ki s svojim glasbenim znanjem in virtuoznostjo navdušujejo občinstvo. (26. 7., 20.30, Slovenska filharmonija)

Na poletni festival se vrača Aleksandra Verbicka, ki jo že vrsto let lahko spremljamo kot harfistko in pianistko Orkestra Slovenske filharmonije. (3. 8., 20.00, Križevniška cerkev)

Nastopil bo tudi leta 1988 ustanovljeni Komorni orkester Slovenicum, ki je sprva izvajal dela dunajske klasike. Letos so se ponovno zbrali, da bi proslavili 330. obletnico rojstva enega najimenitnejših baročnih virtuoznih violinistov, G. Tartinija. Kot solistka bo nastopila slovenska flavtistka Jasna Nadles, pridružil pa se jim bo tudi kitajski violinist Dan Zhu. (10. 8., 20.00, Križevniška cerkev)

Dvajset let mineva, odkar je Ansambel za sodobno glasbo MD7 prvič stopil na odrske deske. Novonastala dela so izvajali predvsem na koncertih sodobne glasbe, številnim praizvedbam pa je bilo mogoče prisluhniti tudi na Ljubljana Festivalu. Ob jubilejnem koncertu zasedbe so na program uvrstili izbor iz repertoarja številnih kakovostnih skladb ter novitete N. Firšta, ki jih bodo izvedli pod taktirko dirigenta Stevena Loya. (16. 8., 18.00, Viteška dvorana Križank)

Ensemble Dissonance z gosti

Ensemble Dissonance sestavljajo uspešni glasbeniki iz slovenskih vodilnih glasbenih ustanov. Ansambel sodeluje z nekaterimi najvidnejšimi slovenskimi in svetovno priznanimi umetniki. Na 70. Ljubljana Festivalu bodo nastopili na kar štirih večerih. Zasedba bo premierno izvedla delo Cartagena, ki ga je za kvarteta saksofonov in godal napisal Izidor Leitinger. Mednarodno uveljavljeni dirigent, instrumentalist, pedagog in skladatelj bo izvedbo svojega novega dela kot dirigent tudi vodil. Godalnemu orkestru se bo pridružil kölnski kvartet saksofonov Signum. (2. 8., 20.00, Križevniška cerkev)

Na drugem večeru bo Ensemble Dissonance poustvaril dela D. in H. Brubecka, G. Ph. Telemanna, G. Kančelija, A. Vivaldija, S. Barberja in J. S. Bacha. Izvedbe bo vodil violinist Dmitrij Sitkovecki, redni gost Ljubljana Festivala, z več kot štiridesetletnim stažem pri Dunajskih filharmonikih, danes pa deluje kot samostojni umetnik: violinist, dirigent in umetniški vodja. (4. 8., 20.00, Križevniška cerkev)

Mahler v Ljubljani predstavlja kontinuiteto izvedb Mahlerjevih skladb v komornih različicah na Festivalu Ljubljana. Ensemble Dissonance bo tokrat v sodelovanju s sopranistko Niko Gorič izvedel Mahlerjeve Pesmi na Rückertova besedila. Koncert bo zaokrožila priredba Mahlerjeve Simfonije št. 5 z znamenitim četrtim stavkom za godala in harfo. (9. 8., 20.00, Križevniška cerkev)

Na koncertnem večeru Dissonance & friends bomo prisluhnili delom F. Mendelssohna - Bartholdyja, N. Šenk in G. Enescuja. (11. 8., 20.00, Križevniška cerkev)

Sproščene vsebine

Ob festivalskem jubileju in izidu dvojnega albuma, na katerem je Tomaž Domicelj zbral delček nastopov, ki jih je v sedmih letih šestkrat nanizal na prizoriščih Ljubljana Festivala, se zdaj obeta njegov novi dogodek, naslovljen Spet akustika. Avtorju se bo pridružila gostja, Tinkara Kovač, ki sodi v vrh slovenske popularne glasbe. (10. 7., 21.00, Peklensko dvorišče)

Zasedba Tonči Huljić & Madre Badessa je zvok Sredozemlja spojila z novodobno elektronsko glasbo in jo z orkestracijo nadgradila v cross-over predstavo Mediterraneo, ki po različnih kanalih nagovarja vse čute človeškega telesa. Dalmatinskemu glasbeniku se bo pridružil tudi slavni pevec Petar Grašo. (12. 7., 21.00, Križanke)

Lani je luč sveta ugledala nova opera slovenske pianistke, skladateljice in improvizatorke Tine Mauko. Umetnica je libreto napisala po predlogi istoimenske pravljice H. C. Andersena z naslovom Deklica z vžigalicami. (25. 7., 20.00, Križevniška cerkev)

Marko Hatlak bo tokrat na koncertnem večeru zaokrožil 100. obletnico revolucionarja enega najslavnejših glasbenikov 20. stoletja, Astorja Piazzole. Pri izvedbi skladateljevih vokalnih del se mu bosta z zasedbo Terrafolk pridružila znana solopevca Bernarda Fink Inzko in Marcos Fink, popestrila pa jo bosta tudi državna prvaka v latinskoameriških plesih Nika Bagon in Miha Vodičar. (27. 7., 21.00, Križanke)

Zgodba muzikala Povodni mož sledi posodobljeni znani različici Prešernove pripovedne pesnitve. K snovanju nove sodobne pop-rock izvedbe, ki obravnava problematiko družbenih omrežij, je ustvarjalna ekipa pritegnila tudi eno najuspešnejših in produktivnih glasbenic na Slovenskem, Nežo Buh - Neisho.  (23. in 24. 8., 20.30, Križanke)

Gajin svet velja za najbolj gledan slovenski film leta 2018, uvrstil pa se je tudi na lestvico desetih najbolj gledanih slovenskih filmov v samostojni Sloveniji. Letos na filmska platna prihaja nadaljevanje. (30. 8., 19.45, Križanke)

Neuničljive Dinamitke iz muzikala Mamma Mia! so energično stopile na svojo pot. Alenka Godec, Simona Vodopivec Franko in Damjana Golavšek se bodo na Eksplozivnem koncertu z gosti v ljubljanskih Križankah predstavile v še svetlejšem soju žarometov. (18. 9., 20.00, Križanke)

V času predprodaje, ki traja do 3. junija, so člani Kluba Festivala Ljubljana upravičeni do 20%, v redni prodaji pa do 10% popusta. V klub se lahko včlanite tukaj.

  

V Kulturnem domu Groblje bodo odprli razstavo zdravilnih zelišč in čajnikov ter slikarsko razstavo

Turistično društvo Jarše-Rodica in Društvo Lipa Domžale - Univerza za tretje življenjsko obdobje Domžale v Kulturnem domu Groblje pripravljata razstavo zdravilnih zelišč in čajnikov ter društveno slikarsko razstavo z naslovom »Bilo je v maju«. Odprli jo bodo 9. maja 2022 ob 18. uri. Odprta bo do 16. maja vsak dan od 10. do 12. ure in popoldne od 15. do 18. ure.

Na otvoritveni slovesnosti bosta prisotne nagovorila Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa in Metka Klemenc, iz Turističnega društva Jarše Rodica, ki bo kot ljubiteljska zeliščarica predstavila svojo zbirko čajnikov (ima jih preko 100) in seveda tudi zdravilna zelišča, ki jih lahko uporabljamo v svoji domači lekarni. V času odprtja razstave boste lahko z zeliščarico poklepetali in tudi marsikaj koristnega izvedeli kot na primer, kdaj nabirati katero rožico, kako jo pravilno sušiti in shraniti ter seveda za kaj in kako jo uporabiti.

Zeliščarice iz Domžal smo si ogledale Lončarjev muzej kulturne dediščine #foto

Sredino jutro je bilo sveže in oprano po nočnem dežju, a to nas, zeliščaric, ni odvrnilo, da se ne bi odpravile v naravo. Pot nas je vodila v našo bližino, v Komendo in njeno okolico. Naša mentorica Veronika vedno najde za nas neprecenljive kotičke, ki jih je vredno obiskati. Tokrat nas je peljala v Lončarjev muzej, ki se nahaja v Podborštu pri Komendi. To je muzej kulturne dediščine, kjer na 2000 kvadratnih metrih, v 160 let stari kmečki hiši, stoji na ogled postavljeno tesarsko, mizarsko, krojaško, gospodinjsko orodje in nešteto predmetov, ki so nas pustili odprtih ust.

V štirih poslopjih se nahaja zbirka, ki vam odpre pogled na kmečko življenje izpred nekaj desetletij. Poznavalca zakladov preteklosti, ki jih je vredno ohraniti bodočim rodovom, sta Janez Lončar in njegov sin Jani, ki nam je prijazno razkazal vso zapuščino. Več kot 5000 eksponatov, ki predstavljajo materialno kulturo pred desetletji, predno je val modernizacije preplavil kmečke domove z novimi stroji in napravami, ki so nam prinesli olajšanje pri kmečkih in domačih opravilih.

Zastopano je lončarstvo z delavnico in okroglo pečjo za žganje lončevine, lončarska delavnica z originalnim vretenom, ogromno lončarskih izdelkov za kuhanje, pečenje, peko potic… Veliko je konjske opreme, kmečkih strojev na konjski pogon, poljedelskih strojev in orodij vseh vrst. Na ogled je 14 traktorjev, najstarejši med njimi pa nosi letnico 1954. Tu so še kotički, namenjeni orodju čevljarjev, mizarjev in tesarjev.

Gospodinjski oddelek nas je napolnil z nostalgijo, z mislijo, kako so gospodinjile še naše babice in mame in nas vrnil v otroštvo in spomine, ki se z leti vedno bolj vračajo. Star televizor, radio, gramofon, telefon, pisalni stroj, vse, kar poznamo in je del našega otroštva in mladosti in – že zapisano v zgodovino.

Zbirko dopolnjujejo tudi Tomosovi motorji. Lepo obnovljeni pričajo o času, ko so bili nepogrešljivi za prihod na delo, v trgovino, izlet. Stare smuči, z železnim okovjem, otroški vozički, v kakršnih so nas vozili naši starši, klavir, orgle, harmonij, šivalni stroji, značke, stvari, ki so jih lastniki prepoznali za vredne in k sreči pripeljali v muzej in ne na odpad, kjer prevečkrat končajo.

Oglejte si muzej, ne bo vam žal. Popeljal vas bo v spomine in če se boste kdaj želeli znebiti kakšne »starine«, boste mogoče prej premislili in ji našli nov prostor pod soncem. Sonček je že prijetno grel in nas vabil na novo dogodivščino. Predno pa smo se odpeljale naprej, smo se še podučile o krompirjevcu in pljučniku in obnovile svoje znanje.

Komendska Dobrava skriva v gozdu, pri naselju Podboršt, Čukov bajer. Je izjemno lepo urejen bajer, do katerega vodi gozdna pot, a nikjer ne boste našli oznak, kako priti do njega. Naša Veronika je razvozlala tudi to skrivnost in nas popeljala tja. Ob gozdni poti je polno jagodičevja, rese in po videnem, bodo letos borovnice in tudi brusnice lepo obrodile. Če bo le narava ostala prijazna in ne bo še kakšne zmrzali. Ne samo smreke, tudi jelk je bilo ob poti veliko, kar je v drugih gozdovih že redkost.

Bajer stoji tu že petdeset let, lepo urejen pa je od leta 2020. Lastniki so z lastnimi sredstvi uredili zipline, pomole, splav, pokrite klopi in pot okoli bajerja. Res le lepo. Vrbe, ki odsevajo v vodi, kalužnice, ki zlatijo breg, tišina in zrak, ki te popolnoma prevzameta. Ne potrebujemo veliko, da se dan zapelje v pravo smer in kot vedno je tu narava, ki poskrbi, da se nahrani duša in telo.

»Narava nikoli ne hiti, a je vseeno vse pravočasno opravljeno«. (Lao Tzu)

Marina Kopač, zeliščarica Društva Lipa Domžale

V predsedniški palači za 1. maj dan odprtih vrat in proslava

Ljubljana, 1.5.2022 – Za 1. maj praznik dela je bil v Predsedniški palači dan odprtih vrat. Obiskovalke in obiskovalce je v Veliki kristalni dvorani Predsedniške palače sprejel in nagovoril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ob tej priložnosti pa se mu je z nagovorom pridružila Ana Čermelj, generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva Slovenije.

Predsednik republike je ob prazniku dela čestital državljankam in državljanom ter Slovenkam in Slovencem doma in po svetu z najboljšimi željami za našo mirno in uspešno prihodnost. Pred oblikovanjem nove vlade je pozval prihodnjo vlado, delodajalce in sindikate, naj obnovijo zaupanje v dialog, v socialni dialog in skupaj rešujejo najbolj vitalna vprašanja, ki zadevajo vse nas.

Ana Čermelj, generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, je ob današnjem prazniku, posvečenem delavstvu, dejala, da je to praznik pridnih rok, požrtvovalnosti in zavezanosti skupnim ciljem v smislu stabilnega in rastočega gospodarstva, ki ostaja temelj socialne varnosti. Poudarila je pomen solidarnosti, enakopravnosti in dobrih odnosov med ljudmi. Izpostavila je izzive, s katerimi se soočajo, in posebej opozorila na problematiko poklicnih bolezni in na neenakost delavcev

VIDEO

Praznik dela je mednarodni praznik delavstva, ki ga praznujemo vsako leto 1. maja po vsem svetu. Ta dan obeležuje krvave demonstracije, ki so se dogajale v dneh okoli prvega maja, leta 1886 v Chicagu. Delavci so takrat postavili zahtevo po 8-urnem delovniku in političnih pravicah, vendar jih je pri tem ovirala policija. Demonstracije v spomin na te dogodke so prerasle v proslave, ki so postale oblika delavskega boja.

Foto: Tamino Petelinšek/STA

Video: UPRS