Poletje v Tivoliju se bo pričelo s Chrisom Eckmanom

 Odprtje Poletja v Tivoliju 2022, ki bo trajalo od 5. do 28. julija sovpada z odprtjem razstave Odtisi in vtisi 2. Prvi koncert letošnje sezone bo tako zazvenel po odprtju razstave, v torek, 5. julija, ob 20. uri. Nastopil bo Chris Eckman, v Ljubljani živeči ameriški glasbenik, skladatelj, producent in lastnik založbe. Bil je član seattelske glasbene scene sredi 80. let. S skupino The Walkabouts je bil med prvimi, ki so snemali za legendarno grunge založbo Sub Pop. V bogati glasbeni karieri je sodeloval s številnimi priznanimi izvajalci in skupinami, med katerimi so Brian Eno, The Tindersticks, člani zasedbe R.E.M in Nick Cave & The Bad Seeds. Predstavil bo pesmi z zadnjega samostojnega albuma Where The Spirit Rests (2021), z električno kitaro se mu bo na odru pridružil Bernard Kogovšek.

Ob torkovih julijskih večerih pred MGLC Gradom Tivoli, ko bo na sporedu glasba za sladokusce, ki cenijo intimno vzdušje in izvirne poetike kantavtorjev, bomo lahko prisluhnili še kantavtorskemu projektu 3:rma (12. 7.), Mateju Krajncu (19. 7.) in Mihi Peterliču (26. 7.). Preplet žanrov sodobnih godb od indie rocka do neo soula, s pridihom virtuoznih pop inovacij, bo zaznamoval četrtkove koncerte pred MGLC Švicarijo. Nastopili bodo Pavlov (7. 7.), Masharik (14. 7.), Sladek in freekind (21. 7.) in Masaž (28. 7.). V sklopu Filmov v gozdu si bomo lahko ogledali celovečerca Pod njenim oknom (10. 7.) in Vaje v objemu (17. 7.), režiserja Metoda Pevca, svojo umetniško žilico pa bomo lahko preizkusili vsak julijski četrtek, ko bomo z umetnicami in umetniki razstav v MGLC ustvarjali na delavnicah tiska in ročnega odtiskovanja.

V času koncerta brezplačno na razstavo

Namen Poletja v Tivoliju je poskrbeti za prijetno druženje ob kakovostnih umetniških vsebinah s poudarkom na aktualnih razstavah v MGLC. V času Poletja v Tivoliju zato ob torkih ob 18. uri (z izjemo 5. 7.) organiziramo vodstva po razstavi Odtisi in vtisi 2 v slovenskem in angleškem jeziku. V torek je razstava v MGLC Gradu Tivoli na ogled do 22. ure, med 18. in 22. uro je vstop prost.

VIDEO

Podaljšali so tudi čas ogleda razstav v MGLC Švicariji, ki bodo vsak julijski četrtek prav tako na ogled do 22. ure. V MGLC Švicarijo je vstop prost.

Idejo o Poletju v Tivoliju so v Mednarodnem grafičnem likovnem centru prvič udejanjili leta 2011. Pobudnica festivala je bila direktorica Nevenka Šivavec, ki je ob prevzemu novega položaja zaznala priložnost za izvirno in sproščeno promocijo vizualne umetnosti in izkoristila prednost, ki jo ima institucija zaradi svoje umeščenosti v središče parka Tivoli. Začeli so z nekaj koncerti ob torkovih večerih in po prvih uspehih hitro napredovali do raznolikega programa, kot ga organizirajo danes. Brezplačni umetniški dogodki zaobjemajo koncerte, filmske projekcije, razstave in vodstva ter ustvarjalne delavnice. Že dvanajsto leto zapovrstjo se okolica MGLC Gradu Tivoli in MGLC Švicarije julija spremeni v največje zeleno in sveže kulturno prizorišče v mestu.

Spored dogodkov in druge podrobnosti: 
http://www.mglc-lj.si/razstave_in_dogodki/poletje_v_tivoliju_039_22/334

V Ljubljana Festivalu pester začetek julija z menjavo dirigenta #foto

Festival Ljubljana v prihajajočem tednu napoveduje številne izjemne prireditve – tri koncertne večere ter baletno in gledališko predstavo. Prisluhnili bomo Verdijevemu Rekviemu, ki bo na sporedu 3. julija, 4. julija bo nastopil violinist Julian Rachlin, dan za tem pa se nam bodo predstavili I Virtuosi Italiani; 6. in 7. julija bosta sledila baletno obarvana večera Béjart Balleta iz Lozane, teden pa bomo sklenili z gledališko predstavo Pismo očetu Anton Podbevšek Teatra.

Zaradi okužbe s koronavirusom bo v nedeljo, 3. julija, pri uprizoritvi Verdijevega rekviema namesto Karla Marka Chichona nastopil italijanski dirigent Roberto Abbado, ki prihaja iz glasbene družine; njegov oče je bil pianist in skladatelj Marcello Abbado, njegov stric pa dirigent Claudio Abbado. Od leta 2018 deluje kot glasbeni direktor Festivala Verdi v Parmi, vodi tudi ugledne evropske in ameriške orkestre. Leta 2008 je prejel nagrado Franco Abbiati, ki jo podeljuje Nacionalno združenje glasbenih kritikov Italije.

Rekviem Giuseppeja Verdija je eden najbolj veličastnih, kar jih je nastalo po (sicer nedokončanem) Rekviemu W. A. Mozarta. Dramatičnost in energičnost, v prepletanju s pretanjeno spevnimi melodijami, sledita besedilu o poslednji sodbi in priprošnji po odrešitvi duše. Pod taktirko Roberta Abbada bo nastopila Latvijka s polnim mezzosopranom, Elīna Garanča, ki bo tokrat na odru stala ob sopranistki žlahtne tradicije bolgarskih pevk, Krasimiri Stojanovi, ukrajinskem tenoristu Dmitru Popovu, ki se z lirično nežnim junaškim glasom vzpenja med najboljše operne pevce, in obiskovalcu opernih odrov, kot sta odra Salzburškega festivala in milanske Scale, znanem basistu Riccardu Zanellatu.
(3. 7., 20.00, Cankarjev dom)

V vlogi solista bo z Brahmsovim Koncertom za violino v D-duru, op. 77, tokrat s Stradivarijevo violino iz leta 1704 nastopil mednarodno uveljavljeni violinist litovskih korenin Julian Rachlin. Virtuoz s srcem, kot ga opisujejo mediji, je kot dirigent in violinist nastopil z najimenitnejšimi orkestri ter ustvaril številne posnetke za najuglednejše glasbene založbe, deluje pa tudi kot uveljavljen pedagog na dunajski glasbeni in umetniški šoli. Koncert bosta sklenila v romantični maniri napisani mladostniški Adagio Antona Lajovica in Simfonija št. 5 v e-molu Petra Iljiča Čajkovskega, izvedbo z Orkestrom Slovenske filharmonije pa bo vodil nemški pianist in dirigent Christoph Eschenbach, ki se v sam vrh dirigentov sodobnega časa uvršča zaradi interpretacij, v katerih spaja intelekt z enkratnim čustvenim nabojem.
(3. 7., 20.00, Cankarjev dom)

Orkester Italijanski virtuozi je veronska zasedba, ki na mednarodni glasbeni sceni velja za eno najodličnejših. Kritiki cenijo predvsem njihov samozavesten in briljanten nastop, ki glasbena dela oživi, pri čemer pa ne izgubijo smisla za stilne okvirje posameznega obdobja. Za umetniško dovršenost orkestra od leta 2006 skrbi njegov umetniški vodja violinist Alberto Martini, ki bo na koncertu nastopil v vlogi solista in dirigenta. Zazvenela bodo dela najpomembnejših skladateljev baroka: posamezni odlomki iz oper in koncertov Georga F. Händla, Antonia Vivaldija in Francesca S. Geminianija. Pri arijah se bo orkestru pridružila italijanska mezzosopranistka Daniela Pini, ki slovi po prožni naravi glasu, zaradi česar se lahko v svoji umetnosti brez težav prilagaja različnim obdobjem.

(3. 7., 20.00, Cankarjev dom)

Béjart Ballet iz Lozane je od nastanka leta 1987 pomembna skupina, ki jo v koreografskem svetu pogosto omenjajo. Za njeno umetniško izvrstnost skrbi vodja Gil Roman, ki ga je za naslednika izbral sam Mojster, Maurice Béjart, preden se je poslovil leta 2007. Béjart Ballet iz Lozane nastopa po vsem svetu in tako ohranja željo svojega ustanovitelja, da bi svet baleta predstavili širšemu občinstvu. Gil Roman je koreograf že 20 let. Ohranja delo Mauricea Béjarta, v repertoar skupine pa dodaja tudi nove stvaritve. Skupina bo letos že petič nastopila v ljubljanskih Križankah. Obiskali nas bodo 6. in 7. julija. Tokrat bodo predstavili delo Gila Romana t ‘M et variations …, ki je v obliki dnevnika naslovljeno na Mauricea Béjarta. Gre za baletne variacije na temo Ljubezni in notranje nujnosti Plesa. Sledil bo še Béjart fête Maurice. Izvlečki baletov Mauricea Béjarta, ki jih je izbral Gil Roman, nas spominjajo na priprave na zabavo. To bo živahna predstava, ki nas bo popeljala na potovanje po vesolju stvaritelja baletne skupine.

(3. 7., 20.00, Cankarjev dom)

 

V inscenaciji Pismo očetu je singularnost Franza Kafke postavljena tripartitno: kot moški glas (Gregor Čušin), ženski glas (Barbara Ribnikar) in pisec glasbene temperature besedila, pianist (Primož Hladnik). Kafka v pismu izvede freudovski dokazni analitični postopek o premoči Očeta, ki je naddoločilo Franza v njegovem formiranju in subjektiviranju, in enako kot Avtorja (Moje pisanje se je ukvarjalo s Teboj, v njem sem tožil samo o tem, o čemer nisem mogel tožiti na Tvojih prsih …). Pismo je svojevrstni avtokritični dialektični intimizem, v katerem se razpre taktilni svet kafkovskih metafor (npr. o soncu, stopnicah, zemljevidu, strehi, ječi …), saj je Kafka, kot pravi nekje Max Brod, pisal v slikah, ne v pojmih. Inscenacija torej izhaja iz refleksije osnovnega in primarnega Kafkovega intersubjektivnega razmerja z Očetom, iz analitike odtenkov in uvidov v moč očetovskega nadjaza. Predstava je nastala v koprodukciji Anton Podbevšek Teatra in Cankarjevega doma.

(3. 7., 20.00, Cankarjev dom)

V Gradu Tivoli bodo odprli razstavo sodobne slovenske grafične ustvarjalnosti Odtisi in vtisi 2

Ljubljana, 30. 6. 2022 - Mednarodni grafični likovni center (MGLC) v gradu Tivoli bo 5. julija odprl razstavo Odtisi in vtisi 2 izbranih del sodobne slovenske grafične ustvarjalnosti, ki bo odprta do 2. oktobra 2022. Razstavljeno bo 43 del slovenskih umetnic in umetnikov. Pripravila sta jo kustosa Mednarodnega grafičnega likovnega centra Breda Škrjanec in Božidar Zrinski. Razstavo Odtisi in vtisi 2, ki bo časovno sovpadla tudi s festivalom Poletje v Tivoliju, bo spremljal bogat spremljevalni program.

Mednarodni grafični likovni center je februarja letos objavil javni poziv za sodelovanje na razstavi. Prispelo je približno 500 izvirnih del 113 slovenskih umetnic in umetnikov. Dela je nato za razstavo je izbrala strokovna mednarodna žirija, v kateri so bili izredni profesor na Akademiji za umetnost in kulturo v Osijeku, na oddelku za vizualne in medijske umetnosti, smer grafika Mario Čaušić, docent na Fakulteti pedagoških ved v Jagodini Univerze v Kragujevcu Miloš Đorđević in vodja oddelka v Muzeju moderne umetnosti v češkem Olomucu Barbora Kundračikova.

Za razstavo so bila izbrana dela naslednjih umetnikov: Žiga Artnak (SVS), Lela B. Njatin, Katja Bednařik Sudec, Domen Dimovski, Živa Drvarič, Mina Fina, Matic Flajs (SVS), Matjaž Geder, Marjan Gumilar, Svetlana Jakimovska-Rodić, Lea Jazbec, Alja Košar, Dalea Kovačec, Nina Koželj, Marjan Kravos, David Kucler, Katarina Marov, Rene Maurin in Gal Šnajder, Tina Mohorović, Meta Mramor, Petja Novak, Mia Paller in Monika Plemen, Metka Pepelnak, Eva Petrič, Oliver Pilić, Arjan Pregl in Simona Semenič, Pri Zlatem stegnu / Katja in Nataša Skušek, Marija Mojca Pungerčar, Lina Rica, Teo Spiller, Mitja Stanek, Breda Sturm, Marko Šajn, Brane Širca, Vlado Škrk, Eva Šuster Orglež, Franc Vecchiet, Sonja Vulpes, Primož Zorko, Leon Zuodar, Klavdija Zupanc, Ulla Žibert, Eva Žula.

Člani žirije so v skupni zapisali: Bogastvo raznolikosti in To je moja soba sta le dva od naslovov, ki smo ju v žiriji ob sodelovanju kustosov iz Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani uvrščali prav v vrh možnih naslovov za razstavo ob zaključku našega mandata. A dejstvo je, da je zadnje desetletje slovenske grafike pravzaprav nemogoče opisati drugače. Razpon postopkov, tehnik in umetniških strategij, tematik in načinov interpretacije, ki smo mu bili priča, je »resnično osupljiv«. Z istimi besedami lahko opišemo tudi širše delovanje MGLC ter pohvalimo profesionalizem sodelujoče ekipe. Kot katera koli druga žirija pa tudi mi obžalujemo pomanjkanje časa, ki spremlja tovrstne izbore, saj bi se želeli temeljiteje posvetiti samemu izboru, diskusiji o konceptu in načinom, kako ga preliti v končno formo razstave. Biti v navzočnosti DOBRE umetnosti je osvobajajoča izkušnja. Ampak takšna je narava dela katere koli »neodvisne mednarodne strokovne komisije« – ko postanejo stvari resnično zanimive, običajno ni prisotna.

Svet umetnosti je resda majhen, a nedvomno nazorno odseva stanje v tako imenovanem velikem svetu. In v prav ta odsev želimo postaviti delo slovenskih umetnikov in grafikov. Tako kot je grafična umetnost zgolj delček umetniškega sveta, umetnosti kot take – a je lahko v ključnem trenutku odraz tistega najboljšega v njej –, tako je tudi umetnost le ena izmed praks, s katerimi človeštvo kultivira svojo zavest in domišljijo, a je obenem tudi najdragocenejša. Umetnost namreč ni naše najboljše orodje zato, ker bi nas osvobajala vsakodnevne realnosti ali nas razbremenjevala pritiska družbenih in političnih konotacij, ampak ker nas, nasprotno, varno ponese naravnost v sredo tega sveta in nam obenem ponudi možnost, da na svoje bivanje pogledamo od daleč, neobremenjeno, iz pozicije, ki je v svojem bistvu »neodvisno mednarodno strokovna«. In prav o tem priča bogat in raznovrsten izbor slovenske grafične produkcije. To enoglasno polifonijo, sposobnost razprave in visoko stopnjo strokovne argumentacije in umetniške izmenjave, ki zaznamujejo dolgoletna prizadevanja MGLC, je treba negovati in nadgrajevati. Člani žirije, ki smo navsezadnje zgolj ljudje, bomo s seboj odnesli prav izkušnjo tovrstnega sodelovanja. Na srečo smo v tem primeru vključeni tudi v njegovo implementacijo.

Foto: Janez Platiše

Koliko letnega dodatka bodo prejeli upokojenci?

Ljubljana. 29. 6. 2022 - Večina upokojencev bo do konca tega meseca prejela letni dodatek. Najvišji bo znašal 450 evrov. Prejeli ga bodo tisti, ki prejemajo pokojnine, nižje od 570 evrov. Letni dodatek bodo prejeli tudi prejemniki invalidskega nadomestila. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je ob tem opozoril upokojence, naj javijo višino pokojnine, ki jo prejemajo iz tujine. To lahko storijo prek običajne pošte, še bolje pa je, če uporabijo spletni obrazec.

Večina upokojencev bo letni dodatek prejela z junijskimi pokojninami, ki bodo nakazane v četrtek, 30. junija. Najvišji dodatek bodo prejeli upokojenci, ki prejemajo do 570 evrov pokojnine. V znesek pokojnine za obračun letnega dodatka upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja. Višina letnega dodatka se za te uživalce določi glede na skupen znesek pokojnin iz slovenskega pokojninskega zavarovanja ter pokojnin, prejetih iz tujine, izhaja iz spletne strani ZPIZ-a poroča N1.

Višina pokojnine (v evrih)	Znesek oz. regres za upokojence 2022 (v evrih)
do 570,00	450
od 570,01 do 680,00	310
od 680,01 do 805,00	250
od 805,01 do 970,00	200
od 970,01	140

Letni dodatek bodo prejeli tudi prejemniki invalidskega nadomestila. Ob invalidskih nadomestilih v vrednosti do 805 evrov bodo prejemniki dobili 250 evrov dodatka. Tisti, ki prejemajo nadomestila v vrednosti od 805,01 do 970 evrov, bodo prejeli 200 evrov dodatka. Pri nadomestilih, višjih od 970 evrov, pa bo izplačan dodatek – 140 evrov.