Pohitite z nakupom vstopnic za Pivo in cvetje Laško po ugodni ceni v predprodaji

»Early bird« vstopnice za najbolj zavzete privržence festivala Pivo in cvetje Laško so pošle v dobrih desetih dnevih. Ugodne cene v predprodajnem obdobju velja hitro izkoristiti.

Ljubljana, Laško, 8. april – Kljub prazničnim dnem so ljubitelji festivala Pivo in cvetje Laško že pokupili vse tk. im. »early bird« vstopnice. Obeta se veliko zanimanje, zato velja pohiteti z nakupom vstopnic po prijazni ceni v predprodaji. Nika Zorjan  ter Til Čeh in Petelini pripravljeni na »koncert doma«. Jim boste odprli vrata? Glasbeniki izbirajo najboljše od najboljšega in pilijo svoje nastope.

Tisti prvi, najbolj zavzeti ljubitelji festivala Pivo in cvetje Laško, so si oddahnili, saj že imajo svoje vstopnice za letošnji festival. Ne pa še vsi. Early bird vstopnice so privrženci kljub prazničnim dnem pokupili v dobrih desetih dnevih. Ostajata še dve seriji vstopnic v predprodaji, ki sta obe žepu zelo prijazni in organizatorji svetujejo vsem, da z nakupom pohitijo ter si pravočasno zagotovijo ogled priljubljenih glasbenikov in v Laškem vedno vznemirljivo festivalsko doživetje. Ponovno velja spomniti vse bodoče obiskovalce, da vsaka vstopnica vključuje tudi brezplačno povratno vozovnico z vlakom, ne glede na to ali je kupljena v predprodaji ali v rednem času festivala.

cene vstopnic v predprodaji: od 25. 3. do 21. 6. 2024	dnevna festivalska	24 evrov 55 evrov
od 21. 6. do 10. 7. 2024	dnevna festivalska	28 evrov 60 evrov
cene vstopnic na dan dogodka	dnevna festivalska	32 evrov 70 evrov

Festival že nestrpno čakajo tudi nastopajoči. Ta čas izbirajo najboljše komade za svoje nastope in brusijo aranžmaje za kar najboljšo izvedbo.

Nika Zorjan, vedno dinamična in vesela in navihani Til Čeh s skupino Petelini, pa se že pripravljajo na svojo prvo izvedbo »koncerta doma«, načrtovano v četrtek, 11. aprila. Gre za ogrevanje pred festivalom poimenovano »Pivo in cvetje pri tebi doma«, s katerim bodo razveseljevali ljubitelje in pogumne, ki so bili pripravljeni glasbenikom odpreti vrata svojega doma, povabiti na koncert družino, prijatelje in sosede. Glasbeniki ne pridejo praznih rok, s seboj pripeljejo tudi obilo jedače in pijače, pa še kakšno presenečenje za povrhu. Vznemirjenje med nastopajočima ekipama Nike in Tila je na višku, saj tako zelo intimni koncerti poleg lepe povezave zvezdnikov s svojimi privrženci, prinesejo tudi nujno premagovanje nelagodja zaradi – bližine. A družabna in odprta Prekmurka, ter sproščeni Til nimajo ovir in se vsega tega že veselita.

Naj ob tem spomnimo na program festivala, ki zagotavlja 18 izjemnih glasbenih dogodkov za različne glasbene okuse.

Oder	četrtek, 11. julij	petek, 12. julij	sobota, 13. julij
Zlatorog	Masayah Mi2 Gibonni	Dan D Šank Rock Presenečenje	Nina Pušlar Hamo & Tribute 2 Love Deladap
Burin	Marko Vozelj in Mojstri Dejan Dogaja Til Čeh in Petelini	Simon Vadnjal Helena Blagne Dejan Vunjak in Brendijeve barabe	Zvita Feltna Nika Zorjan Žan Serčič in Šakali

 

HVALA, ker sta rešila mojega atka

Bila je sreda, ko sem se odpravila iz Zdravstvenega doma Ljubljana, enote Šiška na teren. Bila sem pri pacientki, ki živi v 1. nadstropju stanovanjskega bloka, da naredim prevezo kronične rane. Doma je bil tudi njen zet, ki je sedel v sosednji sobi. Ko sem zaključila s prevezo, sem pacientki dajala nasvete, zet pa je opazil, da ne sliši več soseda, ki je kosil zelenico pred blokom. Šel je na balkon in ga videl ležati na tleh. Pritekel je k meni in mi dejal: »Pridite prosim, greva pomagat, sosed leži spodaj!«… in sva odhitela skozi vrata stanovanja v 1. nadstropju po stopnicah navzdol, proti izhodu bloka. Na stopnicah sem že poklicala 112, slutila sem, da je nekaj hudo narobe. Ko sva prišla z zetom moje pacientke do soseda, sva ugotovila, da ni kazal znakov življenja, ni se odzival na klice, trepljanje, pulz ni bil tipen, ni dihal.

Preko mobilnega telefona se mi je oglasil dispečer na številki 112, vključila sem zvočnik – ostala na zvezi, odložila mobilni telefon na tla in pričela s temeljnimi postopki oživljanja, sprostitev dihalnih poti ter z masažo srca, pri kateri sva se izmenjavala z zetom pacientke. Žensko v bližini sem prosila, naj gre po defibrilator v bližnje Društvo upokojencev. V 2 minutah po odhodu mladenke po defibrilator je bil na kraju že tudi reševalec na motorju. Vstavil je pacientu »i – gel«, katerega sem pridržala, on pa je še namestil elektrode defibrilatorja. Čez nekaj minut je bila na kraju dogodka celotna ekipa z reševalnim vozilom. Ves proces ABCDE od začetka oživljanja do prihoda reševalca na motorju in za njim reševalne ekipe pa do prevoza v UKC je trajal približno 50 – 60 minut. Tam je bil na CIT-u, ECMO…

V času, ko sva z zetom moje pacientke izvajala masažo srca sosedu in čakala prihod reševalcev, sta prišli na kraj dogodka, iz stanovanja v bloku, tudi žena in mladoletna hči. Hči je planila v jok, zakričala: »Oči, radi te imamo!«, mama jo je držala par metrov stran od nas. Ko to slišiš, ni enostavno, a ostaneš osredotočen na oživljanje, kasneje pa to pride za teboj.

Ko je oživljanje prevzela reševalna ekipa, je hči večkrat vprašala zdravnika, ali bodo očka ohranili živega, jih prosila, da ga oživijo, zdravnik ji je dejal: »Trudimo se, da ga ohranimo pri življenju«.

Moji občutki: Ko se je vse začelo, sem se počutila nekako hladno, otopelo, misli so mi švigale 500 na uro - kaj, kako, kdo… Prisoten je bil neznansko močen občutek odgovornosti, saj sem zdravstveni delavec, oči so uprte vame, morda je bilo tudi malce strahu, da ne bi uspelo. Ko so gospoda, ki smo ga oživljali, odpeljali v UKCL, sem se odpravila z avtomobilom še k preostalim pacientom na domu, s tem da sem pred naslednjim obiskom posedela v avtu par minut, da zbistrim svoje misli.

Čez 2 dni sem šla ponovno v isti blok k pacientki na prevezo kronične rane, na vhodnih vratih sem zagledala prilepljeno daljše pismo, zahvalo, napisano na roke. Napisala jo je hči gospoda, ki smo ga oživljali. Od sosedov sem izvedela, da je pacient preživel.

Kakorkoli, po 38 letih delovne dobe, od tega 30 let v patronažnem varstvu, sem se počutila v naslednjih dneh izčrpana, a hkrati vesela, da se je vse tako uredilo.

Patronažna medicinska sestra Renata Batas, dipl. m. s.

Gibanje Svoboda predstavila imena kandidatov za evropske poslance

ZBILJE, 6. 4. 2024 - Gibanje Svoboda je na prvem festivalu Svobode ob Zbiljskem jezeru predstavilo imena kandidatov za evropske poslance. Prvi na listi naj bi bil Aleksander Merlo, direktor postojnske porodnišnice. Za evropskega komisarja predlagajo Tomaža Vesela.

Med kandidati so poleg Merla še aktualna poslanka Irena Joveva, predsednik strankinega podmladka Matej Grah, poslanca Tamara Vonta in Uroš Brežan ter državna sekretarka za odnose z DZ-jem v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper, poslanka Janja Sluga, obrambni minister Marjan Šarec in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk. Da imajo devet kandidatov in nosilca liste je ob prihodu potrdil predsednik stranke Robert Golob. Vrstnega reda kandidatov na listi sicer še uradno niso razkrili. Kandidatno listo morajo potrditi še organi stranke.

Z iskanjem kandidatov so imeli v Gibanju Svoboda sicer kar nekaj težav, a so jih po besedah poslovnega direktorja stranke Petra Majerleta izbrali "skrbno, pogovorov je bilo veliko, kajti priprave na evropske volitve potekajo že od konca lanskega leta".

Referendumska pobuda za zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Ljubljana, 3. 4. 2024 - Pred dnevi je bilo v medijih objavljeno mnenje pravno-zakonodajne službe Državnega zbora Republike Slovenije o morebitnem referendumskem vprašanju "ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja", ki se pravilno nanaša na načelo pravne države, ustavno pravico državljank in državljanov do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev in na ustavno pristojnost Državnega zbora, urejati pravice in obveznosti z zakonom. Pravno-zakonodajna služba Državnega zbora pri tem ugotavlja, da vprašanje ni jasno, ker ni jasno opredeljeno, kaj pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja obsega.

Pobudniki za sprejem tovrstne pravice v naš zakonodajni okvir in soavtorji prvega predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja zato verjamemo, da bo Državni zbor referendumsko vprašanje ustrezno izostril, tako da bo spoštovana resnična volja državljank in državljanov pri odločanju o uzakonitvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o kateri bo sicer odločil zakonodajalec.

Ob tem še posebej izpostavljamo, da je razprava o 17. členu slovenske ustave, ki ureja pravico do nedotakljivosti življenja, v pretežni meri neustrezna.

17. člen v prvi vrsti prepoveduje protipravne posege države oziroma oblasti in drugih subjektov v posameznikovo življenje, pri tem pa nosilcu pravice, ki je posameznik sam, ne odvzema razpolagalnega upravičenja nad lastnim življenjem. Dejanja kot so samomor, silobran, uporaba strelnega orožja s strani policije, zavrnitev ali celo opustitev zdravljenja, so, čeprav povzročijo smrt, skladna s pravom, kadar izpolnjujejo predpisane zakonske pogoje, ne da bi zato morali spreminjati določbe 17. člena slovenske ustave.

Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac, Brigita Skela Savič in Luka Mišič,
soavtorji prvega predloga zakona o prostovoljnem končanju življenja