Vseslovensko srečanje prostovoljk in prostovoljcev poudarilo pomen skupnosti za starejše

V Orehovem gaju, ki se nahaja ob Savi v Bitnjah pri Ljubljani je Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije 27. maja 2025, organizirala Vseslovensko srečanje prostovoljk in prostovoljcev – voditeljic in voditeljev skupin starih ljudi za samopomoč. V pozdravnem  nagovoru se je predsednica ZDSGS dr. Barbara Grintal zahvalila za osebni prispevek vseh prostovoljcev in poudarila izreden pomen delovanja naših skupin o sprejemanju in vključevanju starejših ljudi.

Skozi pester in zabaven program se je družilo 201 prostovoljk in prostovoljcev iz vse Slovenije. S pomočjo Nastje Mulej so se učili kreativnega razmišljanja po De Bonovi metodi šestih klobukov ter zaplesali v ritmu salse in jive.

Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije z 732 prostovoljci skozi 440 skupin starih ljudi za samopomoč povezuje 4.086 starejših ljudi. Prostovoljci spreminjamo svet in z našim delom prižigamo plamena s srcih ljudi. Njihovo prostovoljstvo je našim uporabnikom zelo dragoceno, saj v času sodobnega življenja opazujemo spremembe v družbi, kjer se pomen družine zmanjšuje in medgeneracijskih odnosov močno primanjkuje. Družina kot temeljno jedro, kjer vsi, ne le star človek, lahko najdemo oporo, pomoč in varnost ter sidro intimnosti, pripadnosti, ljubljenosti, povezanosti, sprejetosti, danes izginja.

Danes smo priča spremembam. Sodobni človek je vse bolj obrnjen vase, krepi se individualizem, tako da različne vezi z drugimi počasi izgubljajo trdnost ali celo izginjajo. Vse to povzroča, da je v vseh generacijah čedalje več ljudi, ki so osamljeni. V Sloveniji je trenutni delež prebivalcev 65+ 21,4 odstotka in demografski trendi nakazujejo, da bo leta 2050 vsak tretji prebivalec starejši od 65 let. Za to skupino je značilno, da se jim krči socialna mreža. Tega se navadno zavejo šele takrat, ko že občutijo negativne posledice, kot so osamljenost, brezvoljnost ter nezadovoljstvo z življenjem.

Človeško bitje je bitje potreb, ki so gibalo njegovega vedenja in obnašanja. Osnovne potrebe lahko zadovoljujemo v odnosu z drugim človeškim bitjem, ki nam nudi spoštovanje, varnost in ljubezen. Zadovoljevanje teh človeških potreb je enako pomembno za ljudi, ne glede v katerem življenjskem obdobju so. In družina, ki je kraj kjer nastajajo najpomembnejše zgodbe in kjer vsi zadovoljujemo naše nematerialne potrebe, kot varno zavetje izgublja svojo moč. Stari ter starejši ljudje zaradi tega utrpijo največ posledic.

Veliko težav in stisk izhaja iz nezadovoljenih potreb. Svoje potrebe izpolnjujemo predvsem s pomočjo tistih, ki so nam blizu, do katerih čutimo pripadnost in na katere smo čustveno navezani. Potrebe po varnosti, ljubezni, svobodi, pripadnosti, zabavi, moči se ne spreminjajo zaradi bioloških in psiholoških starostnih sprememb, vplivajo pa na življenje v tretjem in četrtem življenjskem obdobju. Po upokojitvi se človek sreča s spremembami, ki vplivajo na zadovoljevanje njegovih potreb. Z upokojitvijo se spremenijo socialne mreže človeka, saj se sooča z izgubo prijateljev, partnerjev.

Ljudje so pogosto osamljeni, ker jim propada socialna mreža in ker imajo težave v medosebnih odnosih.  V primeru, da oseba občuti potrebo po oskrbi ali se sooči z odhodom v dnevni center ali dom starejših občanov, se njegova stiska močno poglobi. V njegovi socialni mreži je potrebna resocializacija. Z upokojitvijo se spremeni življenjski slog, izgubijo pomembno vlogo v življenju, katero poskusijo nadomestiti. Spremeni se tudi ekonomski status, ki posledično lahko vpliva na socialno vključevanje ter njihovo samopodobo in neodvisnost.

Med izgubami, s katerimi se starejši ljudje pogosteje soočajo kot drugi, so: smrt partnerja, prijateljev, vrstnikov, odhod otrok od doma, zmanjšanje telesnih sposobnosti, telesne bolezni, slabljenje sluha in vida, slabša gibljivost, spominske motnje, težave pri mišljenju, izguba veljave v domačem okolju, izguba zaupanja vase in izguba samospoštovanja, upokojitev, manjši dohodki, socialni umik, sprememba bivališča ali preselitev v dom starejših občanov.

Socialno – medčloveško odnosna stiska prizadene posameznika na področju medosebnih odnosov in samopodobe, zato ima pomembne posledice v kakovosti vsakdanjega življenja. Stiska povzroči, da se stari ljudje pričnejo izogibati novim situacijam, ojača se nezaupanje v druge ljudi, doživijo izključevanje iz družabnega življenja in dogajanja, ustvarijo si negativno samopodobo, soočeni so s pešanjem socialne mreže (posledica osamljenost)‏.

Ko umirajo vrstniki, partner, sorodniki, ostajajo starejši vedno bolj sami. Občutek osamljenosti in grožnja po osamljenosti: izguba partnerja, krhanje odnosov s sorodniki, v starih ljudeh povzroči, da se pričnejo zavedati svoje minljivosti in zapuščenosti. Stari ljudi so osamljeni, naj živijo na deželi ali v mestu, saj nimajo človeka, s katerim bi vzpostavili osebni odnos. Ena izmed rešitev je vključitev v skupino za samopomoč za stare ljudi, ki deluje kot nadomestna družina in je odlična preventiva proti osamljenosti.

Inovativen program na področju socialnega varstva Skupine starih ljudi za samopomoč v nacionalni in lokalnih mrežah se izvaja po vsej Sloveniji in uspešno rešuje socialne stiske starih ljudi, ohranja njihovo duševno in telesno pripravljenost in dviga v njih samozavest za aktivno vključevanje v družbeno dogajanje.

Utrinki udeleženih

»Sproščeno, super: dober program, hrana, družba, lokacija. Diši po še!« Blanka

»Udeleženci iz Lambrechotvega doma, se zahvaljujemo za odlično pripravljen program. Zelo smo uživali…«

»V imenu društva Jesenski cvet se ZDSGS ter predani ekipi zahvaljujemo za nepozabno izpeljan dogodek. Tako kot vedno smo vse 11 udeležencev bili navdušeni. Prihodnje leto spet pridemo.« Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet.

»Hvala za to izkušnjo, ki sem jo doživela kot eno veliko, zelo povezano družino, ki vsak s svojim kamenčkom ustvarja en lep, čudovit mozaik skupnega srečanja in zgodbe.« Medgeneracijsko društvo Svetilnik: Nives, Iztok, Ornela, Marija, Sabina, Senada, Suzana

»Hvaležni smo za možnost udeležbe na VSP 2025 ZDSGS, drug z drugim. Z veseljem se bomo srečanj udeleževale tudi v prihodnje. Voditeljice iz Gorice, Ajdovščine in Maribora priporočamo – postani prostovoljec! Hvala za vse, bilo je nepozabno.«

»Pričarali ste nam lepo, notranje obogateno srečanje, predvsem zato, ker smo se srečali prostovoljci, ki to delo opravljamo s srcem. Hvala.« Medgeneracijsko društvo Drava.

 

Slovenke na proslavi 80. obletnice osvoboditve koncentracijskega taborišča Ravensbrück VIDEO

Ravensbruck, Berlin, 3. in 4. maj 2025 - V spomin na neizmerno trpljenje žensk, ki so prestale nečloveške razmere v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, kjer je bilo zaprtih več kot 150 tisoč ljudi, pretežno žensk  med njimi je bilo 2300 Slovenk, 200 jih je umrlo, se je ob 80. obletnici osvoboditve zbrala delegacija sedemdesetih Slovenk iz Slovenije in Avstrijske Koroške. Njihova prisotnost na kraju nekdanje groze ni bila zgolj poklon spominu, temveč tudi izpolnitev zaveze, ki so jo sinovi, hčere in vnukinje dale svojim mamam in babicam, da njihov glas ne bo utonil v pozabo.

"Vse, kar se zdaj dogaja, je preslikava dogajanja pred 80 leti," je opozoril Špat. 

Mnoge interniranke iz Ravensbrücka o svojih izkušnjah nikoli niso spregovorile. Njihovi potomci danes odkrivajo resnico in osebne zgodbe preko arhivov in obeležitev.

S prizorišča z glavne spominske slovesnosti  je V ŽIVO  v vetrovnem in mrzem vremenu, preko FB omrežja poročal za Seniorske Novice Janez Platiše. Poglejte prve v živo poslane fotografije tako da kliknite na Seniorske Novice ali na Janez Platiše.

Maja Derčar, dopisnica TV Slovenija iz Berlina je s spominske slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve taborišča Ravensburck na spletnem portalu RTV SLOVENIJA za rubriko 80. let od konca 2. svetovne vojne pripravila odličen multimedijski novinarski prispevek z naslovom "Delujoča demokracija mora ohranjati spomin na grozodejstva druge svetovne vojne"  Priporočam, da ga preberete, pogledate in poslušate.

Spodaj pa si lahko ogledate odličen novinarski prispevek, ki ga je za TV Dnevnik pripravila Maje Drčar, berlinska dopisnica TV Slovenija.

VIDEO - DNEVNIK  TV SLOVENIJE 4. 5. 2025 

Tudi v oddaji 'UTRIP' na TV Slovenija je bila omenjena proslava ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ravensbrück.

"V prispevku za oddajo UTRIP, ki je del dnevno informativnega programa TV Slovenija, je novinarka Katarina Golob Veselič ob izjavi Matjaža Špata gledalcem približala tudi utrinek grozot, ki so se dogajale v koncentracijskem taborišču Ravensbrück, kjer je bila zaprta njegova mati. Izjavo za oddajo je pripravila Maja Derčar, dopisnica RTV Slovenija." 

VIDEO - UTRIP TV Slovenija 10.5.2025

 VIDEO - 80 let po osvoboditvi - v živo iz spomenika Ravensbrück  

 V tem duhu je ključno vlogo odigral Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück pri ZZB NOB Slovenije, ki je lani taboriščnemu odboru dal pobudo z  obljubo, da se spoštovanje do žrtev ohrani za prihodnje rodove. Njegova neomajna predanost zgodovinskemu spominu kateremu je sledila tudi Zveza slovenskih žena iz Celovca je pripomogla k organizaciji letošnje slovesnosti, ki bo ne le obeležila osvoboditev taborišča, temveč tudi utrdila zavedanje o pomenu ohranjanja zgodovine in njene lekcije.
                           

Njihov prihod na spominsko slovesnost ob 80. letnici osvoboditve taborišča Ravensbrück ni bil le dejanje pietete, temveč izpolnitev zaveze. Zaveze, ki so jo sinovi, hčere in vnukinje dale svojim mamam in babicam: "Ko nas ne bo več, ne dovolite, da bi naša bolečina utonila v pozabo. Skrbite, da se spomin na naše trpljenje ohrani, kot opomin prihodnjim rodovom, da se kaj takega nikoli več ne sme ponoviti."

V nekdanjem koncentracijskem taborišču Ravensbrück, kjer so bile zaprte večinoma ženske, med njimi tudi 2300 slovenskih žena sta delegacijo slovenk iz Avstrijske Koroške, ki jo je vodila Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žena iz Celovca  in Slovenije, ki jo je vodil Matjaž Špat, predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück pri ZZB NOB Slovenije sprejela , Ana Polak Petrič, veleposlanica Slovenije v Nemčiji ter Valter Vrečar, obrambni ataše v Nemčiji in od tu skupaj odšli na prizorišče kjer je potekala uradna in ganljiva spominska slovesnost ob 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ravensbrück.

Na uradni slovesnosti je v imenu nemške vlade govorila kulturna ministrica  Claudia Roth, ki je poudarila pomen opominjanja na grozote nacistične vladavine za zaščito današnje demokracije. Opozorila je, da je življenje vsakogar nedotakljivo – vsakogar – ne glede na raso, politično prepričanje, versko izpoved, spol ... Vse demokrate Evrope je pozvala, da se borijo proti netenju sovraštva in nestrpnosti. Na dogodku so brali tudi ganljive zapise internirank, navzoče pa je nagovorila v taborišču rojena Ingelore Prochnow.

Po ganljivem uradnem delu prireditve, na kateri so prebrali tudi zapise italijanskih, španskih, poljskih in judovskih pričevalk je slovenska delegacija odšla k spomeniku "Tragende" kar pomeni "Nosilka"  bronasti skulpturi, ki jo je leta 1959 ustvaril Will Lammert in je osrednji del Mahn- und Gedenkstätte Ravensbrück. K skulpturi ki  stoji ob Schwedtsee in simbolizira trpljenje ter moč žensk, ki so bile zaprte v koncentracijskem taborišču Ravensbrück so venec Republike Slovenije v njenem imenu položili , Ana Polak Petrič, veleposlanica Slovenije v Nemčiji, Valter Vrečar, vojaški ataše v Nemčiji, Daniela Topar, predsednica Zveze slovenskih žena iz Celovca in Matjaž Špat, predsednik odbora Ravensbrück pri ZZB NOB Slovenija.

Polaganje venca slovenske delegacije k bronasti skulpturi Tragende (Nosilka), ki simbolizira trpljenje ter moč internirank ki jo je leta 1959 ustvaril Will Lammert. Kliknite FOTO za več fotografij.                      

Sledila je spominska slovesnost pri Jugoslovanskem spominskem obeležju Zid narodov (Mauer der Nationen) Ravensbrück, ki je  bilo postavljeno takrat ko je bila Slovenija še del Socialistične federativne republike Jugoslavije, v spomin na žrtve različnih narodnosti, ki so trpele v taborišču. Skupaj smo se s polaganjem venca in ikebane ter minuto molka spomnili na vse tiste, ki so v taborišču umrli in trpeli.

"Pred obeležjem, ki je nastalo v času Jugoslavije, smo od nekdanjih jugoslovanskih republik prisotni samo mi, in to z veliko delegacijo več kot 70 potomcev," je poudarila slovenska veleposlanica v Nemčiji Ana Polak Petrič.

"Vse Slovenke so bile politične zapornice," je poudaril Matjaž Špat, predsednik taboriščnega odbora Ravensbrück pri Zvezi združenj borcev. "Imele so rdeči trikotnik, kar je pomenilo, da je lahko vsakdo stregel po njihovih življenjih. Vse, kar se zdaj dogaja, je preslikava dogajanja pred 80 leti," je opozoril Špat."

Prababico predsednice Zveze slovenskih žena v Celovcu Daniele Topar so zaprli v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, ker je na avstrijskem Koroškem podpirala uporniško gibanje. "Kot koroška Slovenka se je borila za obstoj slovenskega jezika in identitete," je poudarila Topar.

VIDEO        

Kulturni programom s katerim so se žrtvam poklonili je pripravila znana slovenska flavtistka Brina Kafol Žust. Udeleženke proslave iz Koroške, med njimi je bilo mnogo potomk nekdanjih internirank pa so skupaj z ostalimi navzočimi zapele slovensko pesem "Pihljaj vetrič mi hladan", ki jo je pred smrtjo 1. julija 1944 napisala Ravensbrücku.

Po končanem programu smo šli še na ogled drugih prostorov taborišča med drugim tudi krematorija in Slovenske spominske sobe, ki je pomemben del mednarodnega spominskega kompleksa, ter ohranja zgodovino trpljenja in pogum internirank. V njej so razstavljeni osebni predmeti, dokumenti in pričevanja, ki osvetljujejo zgodbe slovenskih zapornic. Med njimi je tudi pesem Katarine Miklau, ki jo je pred usmrtitvijo vpraskala v zid smrtne celice: "In že so travniki zeleni in pašniki po vsej Lepeni... Pred hišo tam - moj mili vrt! A tu, a tu, povsod le smrt...".

Slovenska spominska soba v Ravensbrücku ostaja simbol odpora, trpljenja in neizmerne moči žensk, ki so kljub nečloveškim razmeram ohranile upanje in dostojanstvo. Njena zgodba je opomin, da se grozote preteklosti ne smejo ponoviti.

Matjaž Špat  je kot predsednik Taboriščnega odbora Ravensbrück z mamo pri ZZB NOB Slovenije, ki je internacijo preživela večkrat obiskal to taborišče.  Tokrat je na spominsko slovesnost ob 80. obletnici taborišča Ravensbrück prišel sam ker mu je mati umrla. Kako je doživljal Ravensbrück letos ko je prišel  sam brez matere je zapisal v eseju z naslovom: 

Moja doživljanja in čutenja letošnjega Ravensbrücka

Obisk spominske slovesnosti v Ravensbrücku ob 80. obletnici osvoboditve taborišča letos ni bil zame le uradno potovanje kot predsednika Taboriščnega odbora Ravensbrück pri ZZB NOB Slovenija. Bili so tihi koraki, polni pietete po sledeh, ki so jih pustile naše mame, tete, babice. Mlade deklice, med njimi tudi moja mama, ki so bile ujete v strašno resničnost, ki si je ne znamo predstavljati. 

Tam kamni molčijo, a obenem molče kričijo, tišina je gostejša od zraka. Začutil sem, da preteklost ni pretečena, še živi v naših spominih. Moja mati je bila ena izmed njih, ki je pogumno preživela. Po vrnitvi domov so ostale brazgotine na njenem telesu in duši, pa vendar je s seboj prinesla iz nepredstavljive teme drobec svetlobe s tem, kako je živela naprej. V sebi je nosila moč, tihi ponos in preprosto dostojanstvo. 

Ko sem letos  obiskal taborišče Ravensbrück, tam nisem bil sam. Vsak moj korak je bil hkrati tudi njen. Vsaka kap dežja, ki je padla na kamnita tla, je bila kot spomin, nikoli izbrisan. Pogled v sivo nebo je bil pogled nazaj in hkrati naprej. Nisem čutil nenavadno ledenega mraza, ne bičanja vetra. V meni ni bilo ne jeze in ne želje po maščevanju. Prežemala me je globoka hvaležnost, da je mati preživela, da mi je lahko dala življenje in dajala vso ljubezen. S tiho obljubo, da njen spomin ne bo nikoli pozabljen, sem dolgo stal v tišini. 

Tolaži me zavedanje, da lahko tudi v najbolj temnih krajih zraste nekaj svetlega, kar želim svojim potomcem prenesti naprej.      

Dan prej, v soboto 3. maja pa smo si z znanim turističnim vodnikom Gregor Zupan ogledali ostanke Berlinskega zidu, Judovski spomenik, Brandenburška vrata in še nekatere druge znamenitosti Berlina.

Berlinski zid

Gradnja Berlinskega zidu, ki je bil dolg 155 km in visok 3,6m se je pričela 13. avgusta 1961 in je trajala več mesecev, pri čemer so ga kasneje večkrat nadgradili. Stražilo ga je na tisoče vojakov in mejnih policistov, ki so imeli ukaz streljati na vsakogar, ki bi poskušal pobegniti. Na meji je bila tako imenovana "črta smrti", kjer so stražarji patruljirali in uporabljali reflektorje ter avtomatsko orožje.

Zaradi Berlinskega zidu je umrlo vsaj 136 ljudi, ki so poskušali pobegniti na zahod. Nekateri so bili ustreljeni, drugi so se utopili v reki Spree ali pa so umrli zaradi poškodb pri poskusih prečkanja zidu. Zid je povzročil številne življenjske tragedije, saj je ločil družine in prijatelje za več desetletij. Mnogi ljudje so izgubili stik s svojimi bližnjimi, nekateri pa so celo obupali nad življenjem zaradi neizhodne situacije.

VIDEO

Njegov padec leta 1989 je pomenil konec hladne vojne in združitev Nemčije, kar je prineslo olajšanje in veselje za milijone ljudi. Če želite izvedeti več, si lahko ogledate podrobnosti na https://sl.wikipedia.org/wiki/Berlinski_zid

Judovski spomenik

Uradno ime judovskega spomenika v Berlinu je "Denkmal für die ermordeten Juden Europas" (Spomenik umorjenim Judom v Evropi). Pogosto ga imenujejo tudi Holocaust-Mahnmal (Spomenik holokavstu).

Spomenik umorjenim Judom v Evropi, znan tudi kot Holocaust-Mahnmal, je bil zgrajen v Berlinu kot osrednje nemško obeležje v spomin na šest milijonov Judov, ki so bili umorjeni v holokavstu.

Nahaja se v središču Berlina, blizu Brandenburških vrat, in obsega 2711 betonskih stel, ki simbolizirajo izgubo in negotovost žrtev holokavsta. Spomenik je bil odprt 10. maja 2005, ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne.

Brandenburška vrata

Brandenburška vrata so eno najbolj prepoznavnih znamenj Berlina in simbol nemške zgodovine, umetnosti ter enotnosti. Postavljena so bila med letoma 1788 in 1791 po naročilu pruskega kralja Friderika Viljema II., oblikoval pa jih je arhitekt Carl Gotthard Langhans. Inspiracijo je črpal iz antične grške arhitekture, kar se odraža v mogočnih dorskih stebrih in veličastni podobi. Na vrhu vrat kraljuje znamenita kvadriga, ki upodablja boginjo zmage Viktorijo, ki vozi kočijo s štirimi konji in simbolizira triumf.

Vrata so skozi zgodovino doživela različne vloge. Med hladno vojno so postala simbol razdeljene Nemčije, saj so se nahajala tik ob berlinskem zidu, kar jih je ločevalo od vzhodnega dela mesta. Ko je leta 1989 padel berlinski zid, so Brandenburška vrata postala osrednje prizorišče praznovanja in simbol nove združene Nemčije. Danes so ena najbolj obiskanih turističnih točk v Berlinu, kjer se srečujejo zgodovina, umetnost in sodobni utrip mesta.

Srčno druženje dveh generacij v DSO Vič-Rudnik pustilo nepozaben pečat

Dom starejših občanov Ljubljana Vič-Rudnik je v začetku maja gostil učence 8. in 9. razreda Osnovne šole Lila Ljubljana. 6. in 7. maja so učenci v okviru socialnega projekta služenja družbi obiskali enoto Bokalce, 8. maja pa enoto Kolezija. Ustvarjalno, empatično ter srčno dogajanje je med obema generacijama pustilo nepozaben pečat.

Osnovna Šola Lila je javno/zasebna šola, ki deluje po načelih vzgoje za življenje.  Program šole je zasnovan na način upoštevanja posameznikovih potreb, otroke učijo umetnosti življenja in sodelovanja. Učitelji pomagajo učencem razvijati umirjenost, notranje veselje in sočutje do drugih. Šola omogoča učencem odkrivati sebe in svet, razvijati svoje notranje potenciale. V vseh teh življenjskih veščinah so se imeli učenci možnost preizkusiti v srečanjih s stanovalci doma starejših.

Medgeneracijskemu sodelovanju v Domu starejših občanov Ljubljana Vič – Rudnik v zadnjih letih namenjamo veliko pozornosti. Vemo, da so stanovalci Doma vir neprecenljivih izkušenj in znanj, zato je prav, da se vsa ta modrost prenaša na mlajše generacije. Povezovanje več generacij je tudi eden izmed ciljev socialnega projekta služenja družbi, ki ga izvajajo na Osnovni šoli Lila iz Ljubljane. V preteklost so učenci v okviru tega projekta pomagali v eni izmed lokalnih šol na Zanzibarju. Te izkušnje se učenci radi spominjajo, vendar pa se nepozabni spomini lahko rojevajo tudi v neposrednem lokalnem okolju.

Dom je naklonjen sodelovanju z lokalno skupnostjo, zato smo se obe ustanovi povezali in soustvarili nepozabna srečanja, ki so bila prežeta z ustvarjalnimi delavnicami, športnimi in bralnimi aktivnostmi, ostalo pa je še dovolj časa za pripoved življenjskih zgodb, pripetljajev in šal, ki so obraze navdihnile z nasmehi.

Kreativne delavnice so potekale v sproščenem vzdušju. Medtem, ko so roke ustvarjale, so pogovori spontano tekli – stanovalci Doma so se v spominih vračali v čas, ko so »gulili  šolske klopi", učenci pa so delili utrinke iz sodobnega šolskega življenja.

Na športnih aktivnostih, ki so bile prilagojene spretnostim stanovalcev, so se stanovalci in učenci pomirili v igrah z baloni in se razgibali v drugih gibalnih aktivnostih. Stanovalci so bili še posebej navdušeni nad igranjem družabnih iger. Iz pogovora je bilo razbrati, da so si stanovalci Doma v mladosti znali vzeti čas za skupno preživljanje časa, druženje, petje in pogovor, danes pa so, zlasti mlajšo generacijo, sodobna tehnologija in socialna omrežja precej odtujili.

Druženje med generacijami ni le aktivno preživljanje časa ob različnih aktivnostih – je most med dvema svetovoma, ki si imata veliko izmenjati, je zavedanje, da je za sobivanje potrebno medsebojno razumevanje in spoštovanje. Kljub temu, da je bilo to prvo sodelovanje obeh ustanov, je prijetna izkušnja rodila idejo o povezovanju tudi v prihodnje.

Miha Papež

Pivo, cvetje … in še marsikaj!

Festival Pivo in cvetje Laško 2025 tudi z jubilejno etnografijo, kulturo, cvetjem, staro ohcetjo, parado. Z mislijo na generacije danes in jutri.

Laško, 21. maja, 2025 - Laško se bo od 11. do 13. julija znova prelevilo v festivalsko prestolnico Slovenije z letos že 60. izvedbo festivala Pivo in cvetje Laško, ki jo dodatno zaznamuje tudi spoštljiva zgodovinska prelomnica, 200-letnica Pivovarne Laško. A Laško v času festivala ni le glasbeni oder. Je oder življenja, tradicije, skupnosti in lokalne ustvarjalnosti. Zato je še posebej v letu dveh jubilejev nasvet, da obiskovalci ujamejo ne le največja imena naše  glasbe, temveč tudi najlepše zgodbe, ki jih mesto skrbno ohranja pri življenju tudi za naslednje generacije.

Od cvetja do slikarskih čopičev – mesto kot razstava

Laško se bo v festivalskih dneh razcvetelo – dobesedno. Mesto bo praznično okrašeno s cvetličnimi kreacijami lokalnih ustvarjalcev, bogatimi cvetličnimi dekoracijami in posebnimi foto kotički. Poleg tega obiskovalce čakajo likovne razstave, muzejske vsebine, ročna dela domačih umetnikov in mnogo tega na kar bo obiskovalcem ostalo za vedno v spominu.

Ohcet kot nekoč – z resničnim parom in resnično ljubeznijo

V nedeljo, 13. julija, bo v Laškem spet ohcet po starih šegah – in to ne v gledališki predstavi, temveč v resnici! Pravi par bo svojo ljubezen okronal z »da« v etnološkem duhu tradicije, ob zvokih godbe, petja in v spremstvu poročne povorke, kot jo poznamo iz starih časov in v kateri so na koncu dobrodošli prav vsi obiskovalci.

Ulične povorke - mažoretke, godbe, konjske vprege …

Vrhunec vikenda prinaša tradicionalno nedeljsko povorko – spektakel godb, mažoretk, konjskih vpreg, starodobnikov in lokalnih društev. Tudi letošnji poročni par bo v sprevodu – ker se v pravljicah mladoporočenca spodobi peljati v kočiji.

Za male in velike sanjače – Mavrična dežela za otroke

Festival misli tudi na najmlajše. Mavrična dežela bo središče ustvarjalnosti, igre in domišljije za otroke. Medtem ko se starši, strici in tete, dedki ali babice sprostijo ob osvežujoči pijači ali na sprehodu, bodo otroci barvali, rezali, lepili in risali. In z malo sreče je med narisanimi lahko tudi kakšen znan obraz.

Na festival z vlakom – veselje se začne že na poti

Tudi letos se velja na festival odpraviti sproščeno in trajnostno – z vlakom. Vozovnica je že vključena v ceno vstopnice, v petek, 11. julija, pa iz Ljubljane do Laškega pripelje še party vlak z Radijem 1. Pivo in cvetje Laško se na jubilejno leto tako začne že na železniški postaji. Slovenske železnice pa zagotavljajo še dodatne vlake - velik razlog za dobro voljo in brezskrbno izkušnjo, da bo pot na festival in nazaj varna.

 

Laško misli zeleno. In se zabava odgovorno.

Festival Pivo in cvetje ni le največja zabava v letu – je tudi zgodba o tem, kako lahko praznujemo srčno in odgovorno, z mislijo na naravo, lokalno skupnost in prihodnje generacije. Laško je namreč že vrsto let tudi trajnostna zgodba, saj je na festivalu dobro poskrbljeno za povratne kozarce, ločevanje odpadkov in prevoz s čim manj emisij. Tudi za lačne je vedno dobro poskrbljeno. Poudarek je na lokalni kulinariki, kjer nikakor ne velja izpustiti lokalne posebnosti, zdaj že klasike, Laški pes, kulinarične specialitete z okusi lokalne tradicije in certifikatom Okusiti Laško.

Spomnimo na odličnih 16 koncertov

Program na dveh odrih, na vsakem vsak dan po štirje koncerti, prinaša 16 glasbenih doživetij glasbenih ustvarjalcev, ki sodijo v skupino tistih, ki jim lahko rečemo »najboljše, kar imamo«. Program pove vse:

Petek, 11.7.,	oder Zlatorog: Maraaya, Magnifico, Jan Plestenjak, Šank Rock; oder 200: Najlepše Slakove pesmi, Nuša Derenda, Dejan Dogaja Band, Luka Basi
Sobota, 12.7.,	oder Zlatorog: Flirrt, Vlado Kreslin in Mali bogovi, Big Foot Mama, Joker Out; oder 200: Uroš in Tjaša, Miran Rudan inDesign, Severina, Fehtarji

Vstopnina, brezplačni prevozi z vstopnico, nočitve v kampu

Cena festivalske vstopnice je letos jubilejno simbolična. Vsaka vstopnica vključuje tudi brezplačno povratno vozovnico z vlakom Slovenskih železnic, s katerimi imajo obiskovalci zagotovljen varen prevoz z velikim številom dodatnih prihodov vlakov prek dneva in jutranjih odhodov iz Laškega. Na svoji železniški postaji je potrebno le pokazati kupljeno vstopnico, na osnovi te pa obiskovalci festivala dobijo povratno vozovnico.

Ni kaj, festival Pivo in cvetje Laško je festival za vse čute. Je vrhunec in tudi srce poletja, kjer se ljubezen, prijateljstvo, glasba, kultura in lokalno pivo srečajo na enem mestu. Letos je praznovanje dvojno. V življenju je malo takšnih priložnosti. Iskreno vabljeni!

www.pivoincvetje.si