Vseslovensko srečanje prostovoljk in prostovoljcev poudarilo pomen skupnosti za starejše

V Orehovem gaju, ki se nahaja ob Savi v Bitnjah pri Ljubljani je Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije 27. maja 2025, organizirala Vseslovensko srečanje prostovoljk in prostovoljcev – voditeljic in voditeljev skupin starih ljudi za samopomoč. V pozdravnem  nagovoru se je predsednica ZDSGS dr. Barbara Grintal zahvalila za osebni prispevek vseh prostovoljcev in poudarila izreden pomen delovanja naših skupin o sprejemanju in vključevanju starejših ljudi.

Skozi pester in zabaven program se je družilo 201 prostovoljk in prostovoljcev iz vse Slovenije. S pomočjo Nastje Mulej so se učili kreativnega razmišljanja po De Bonovi metodi šestih klobukov ter zaplesali v ritmu salse in jive.

Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije z 732 prostovoljci skozi 440 skupin starih ljudi za samopomoč povezuje 4.086 starejših ljudi. Prostovoljci spreminjamo svet in z našim delom prižigamo plamena s srcih ljudi. Njihovo prostovoljstvo je našim uporabnikom zelo dragoceno, saj v času sodobnega življenja opazujemo spremembe v družbi, kjer se pomen družine zmanjšuje in medgeneracijskih odnosov močno primanjkuje. Družina kot temeljno jedro, kjer vsi, ne le star človek, lahko najdemo oporo, pomoč in varnost ter sidro intimnosti, pripadnosti, ljubljenosti, povezanosti, sprejetosti, danes izginja.

Danes smo priča spremembam. Sodobni človek je vse bolj obrnjen vase, krepi se individualizem, tako da različne vezi z drugimi počasi izgubljajo trdnost ali celo izginjajo. Vse to povzroča, da je v vseh generacijah čedalje več ljudi, ki so osamljeni. V Sloveniji je trenutni delež prebivalcev 65+ 21,4 odstotka in demografski trendi nakazujejo, da bo leta 2050 vsak tretji prebivalec starejši od 65 let. Za to skupino je značilno, da se jim krči socialna mreža. Tega se navadno zavejo šele takrat, ko že občutijo negativne posledice, kot so osamljenost, brezvoljnost ter nezadovoljstvo z življenjem.

Človeško bitje je bitje potreb, ki so gibalo njegovega vedenja in obnašanja. Osnovne potrebe lahko zadovoljujemo v odnosu z drugim človeškim bitjem, ki nam nudi spoštovanje, varnost in ljubezen. Zadovoljevanje teh človeških potreb je enako pomembno za ljudi, ne glede v katerem življenjskem obdobju so. In družina, ki je kraj kjer nastajajo najpomembnejše zgodbe in kjer vsi zadovoljujemo naše nematerialne potrebe, kot varno zavetje izgublja svojo moč. Stari ter starejši ljudje zaradi tega utrpijo največ posledic.

Veliko težav in stisk izhaja iz nezadovoljenih potreb. Svoje potrebe izpolnjujemo predvsem s pomočjo tistih, ki so nam blizu, do katerih čutimo pripadnost in na katere smo čustveno navezani. Potrebe po varnosti, ljubezni, svobodi, pripadnosti, zabavi, moči se ne spreminjajo zaradi bioloških in psiholoških starostnih sprememb, vplivajo pa na življenje v tretjem in četrtem življenjskem obdobju. Po upokojitvi se človek sreča s spremembami, ki vplivajo na zadovoljevanje njegovih potreb. Z upokojitvijo se spremenijo socialne mreže človeka, saj se sooča z izgubo prijateljev, partnerjev.

Ljudje so pogosto osamljeni, ker jim propada socialna mreža in ker imajo težave v medosebnih odnosih.  V primeru, da oseba občuti potrebo po oskrbi ali se sooči z odhodom v dnevni center ali dom starejših občanov, se njegova stiska močno poglobi. V njegovi socialni mreži je potrebna resocializacija. Z upokojitvijo se spremeni življenjski slog, izgubijo pomembno vlogo v življenju, katero poskusijo nadomestiti. Spremeni se tudi ekonomski status, ki posledično lahko vpliva na socialno vključevanje ter njihovo samopodobo in neodvisnost.

Med izgubami, s katerimi se starejši ljudje pogosteje soočajo kot drugi, so: smrt partnerja, prijateljev, vrstnikov, odhod otrok od doma, zmanjšanje telesnih sposobnosti, telesne bolezni, slabljenje sluha in vida, slabša gibljivost, spominske motnje, težave pri mišljenju, izguba veljave v domačem okolju, izguba zaupanja vase in izguba samospoštovanja, upokojitev, manjši dohodki, socialni umik, sprememba bivališča ali preselitev v dom starejših občanov.

Socialno – medčloveško odnosna stiska prizadene posameznika na področju medosebnih odnosov in samopodobe, zato ima pomembne posledice v kakovosti vsakdanjega življenja. Stiska povzroči, da se stari ljudje pričnejo izogibati novim situacijam, ojača se nezaupanje v druge ljudi, doživijo izključevanje iz družabnega življenja in dogajanja, ustvarijo si negativno samopodobo, soočeni so s pešanjem socialne mreže (posledica osamljenost)‏.

Ko umirajo vrstniki, partner, sorodniki, ostajajo starejši vedno bolj sami. Občutek osamljenosti in grožnja po osamljenosti: izguba partnerja, krhanje odnosov s sorodniki, v starih ljudeh povzroči, da se pričnejo zavedati svoje minljivosti in zapuščenosti. Stari ljudi so osamljeni, naj živijo na deželi ali v mestu, saj nimajo človeka, s katerim bi vzpostavili osebni odnos. Ena izmed rešitev je vključitev v skupino za samopomoč za stare ljudi, ki deluje kot nadomestna družina in je odlična preventiva proti osamljenosti.

Inovativen program na področju socialnega varstva Skupine starih ljudi za samopomoč v nacionalni in lokalnih mrežah se izvaja po vsej Sloveniji in uspešno rešuje socialne stiske starih ljudi, ohranja njihovo duševno in telesno pripravljenost in dviga v njih samozavest za aktivno vključevanje v družbeno dogajanje.

Utrinki udeleženih

»Sproščeno, super: dober program, hrana, družba, lokacija. Diši po še!« Blanka

»Udeleženci iz Lambrechotvega doma, se zahvaljujemo za odlično pripravljen program. Zelo smo uživali…«

»V imenu društva Jesenski cvet se ZDSGS ter predani ekipi zahvaljujemo za nepozabno izpeljan dogodek. Tako kot vedno smo vse 11 udeležencev bili navdušeni. Prihodnje leto spet pridemo.« Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet.

»Hvala za to izkušnjo, ki sem jo doživela kot eno veliko, zelo povezano družino, ki vsak s svojim kamenčkom ustvarja en lep, čudovit mozaik skupnega srečanja in zgodbe.« Medgeneracijsko društvo Svetilnik: Nives, Iztok, Ornela, Marija, Sabina, Senada, Suzana

»Hvaležni smo za možnost udeležbe na VSP 2025 ZDSGS, drug z drugim. Z veseljem se bomo srečanj udeleževale tudi v prihodnje. Voditeljice iz Gorice, Ajdovščine in Maribora priporočamo – postani prostovoljec! Hvala za vse, bilo je nepozabno.«

»Pričarali ste nam lepo, notranje obogateno srečanje, predvsem zato, ker smo se srečali prostovoljci, ki to delo opravljamo s srcem. Hvala.« Medgeneracijsko društvo Drava.