Ljubljana, februar 2023 - Prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc je predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC. Na kliniki je zaposlena vrsto let in se pri svojem delu pogosto srečuje z okužbami, ki bi jih lahko s pravilnim osveščanjem preprečili ali pa vsaj omilili. To je še posebej pomembno sedaj v zimskem času, ko so na pohodu številne okužbe dihal, ki ogrožajo ranljive osebe, pa ne samo njih, saj pljučnica ni samo bolezen starejših in oslabelih ljudi.
Od lani je v Sloveniji cepljenje proti pnevmokoknim
okužbam s 23-valentnim cepivom postalo brezplačno za vse starejše od 65. let in
vse kronične bolnike. Mlajši od 5. let pa imajo že od leta 2015 na voljo
brezplačno cepljenje s 13-valentnim cepivom.
Prof. dr. Lejko je že v njenih uvodnih besedah razložila eno
njenih velikih želja in sicer, da bi vsi ljudje, še posebej starejši in bolj
imunsko ogroženi, vedeli, da se proti nekaterim okužbam, ki lahko vodijo tako v
zaplete kot tudi smrt, lahko zaščitijo.
»Kolektivna ozaveščenost je naša skupna naloga. Prav bi bilo, da bi
mlajši, ki imajo več možnosti za pridobitev podatkov o možnostih, znanj in
mnenj le-ta predali tudi svojim starejšim in morda malo manj 'računalniško'
spretnim sorodnikom. Ozaveščenost je naša odgovornost, možnost izbire pa naša
pravica. Naj bo cilj, da v Sloveniji ne bo posameznika, ki se bo odločil
napačno zaradi nevednosti.« še pravi.
Pnevmokok (Streptococcus pneumoniae) je najpogostejši bakterijski
povzročitelj pljučnice v domačem okolju. Je tudi povzročitelj meningitisa,
bakterimije, vnetja obnosnih votlin in vnetja srednjega ušesa. Najnevarnejše so
invazivne pnevmokokne okužbe, te pa so najpogostejše pri ali zelo mladih
posameznikih ali pa zelo starih.
Kakšen odstotek
obolelih potrebuje bolnišnično oskrbo, koliko od njih intenzivno nego? Kakšen
je odstotek smrtnosti zaradi bolezni, ki jih povzročijo pnevmokoki? Kakšna je
povprečna starost tistih, ki potrebujejo bolnišnično oskrbo?
V Sloveniji je incidenca invazivnih pnevmokoknih okužb v zadnjih
letih stabilna in znaša 12,4/100.000 prebivalcev. Najvišja incidenčna stopnja
pri otrocih starih 1 leto je 49,9/100.000, pri starejših od 65 let pa 29,3/100.000.
Pljučnica je še vedno pomemben vzrok smrti, smrtnost pnevmokokne bakteriemične
pljučnice pa se kljub antibiotičnemu zdravljenju ni zmanjšala. Smrtnost v bolnišnici
zdravljenih bolnikov s pljučnico je 10% ali več, še znatno večja pa je pri
hospitaliziranih bolnikih s pljučnico, ki imajo pridružene kronične bolezni in
pri tistih, ki potrebujejo obravnavo v enotah za intenzivno zdravljenje (20 do
50%). Najpomembnejši napovedni dejavnik tveganja za slab izid bolezni je visoka
starost bolnika. Smrtnost zaradi pljučnice prične strmo naraščati po 65. letu
starosti.
Ali okužba z enim
serotipom pomeni zaščito proti vsem serotipom pnevmokoka in ali nas prebolelost
ščiti pred novo okužbo?
Žal ne. Imunost proti enemu serotipu ne pomeni istočasno
imunosti proti drugim. Pnevmokokna cepiva ciljajo na tiste serotipe, ki so po
raziskavah v posameznih populacijah ljudi na določenem zemljepisnem področju najbolj
pogosti.
Bolezni, ki jih
povzročijo pnevmokoki, največkrat zdravimo z antibiotiki. V zadnjim času pa
beremo, da antibiotiki enostavno ne delujejo več tako učinkovito kot nekoč?
Najbolj učinkovito zdravilo za zdravljenje pnevmokoknih
okužb je penicilin. Vendar res v zadnjem času narašča odpornost pnevmokokov
proti penicilinu in tudi proti drugim antibiotikom. Zaskrbljujoča je tudi
odpornost proti makrolidom, ki so antibiotiki izbire, kadar je bolnik alergičen
na penicilin (to so na primer zdravila azitromicin, klaritromicin, midekamicin
itd.).
Ali ima antibiotično zdravljenje
tudi kakšne stranske učinke?
Vsako antibiotično zdravljenje ima stranske učinke – večinoma
nevidne, saj se z jemanjem antibiotikov spreminja sestava bakterijskega bioma, ki
poseljuje naše sluznice in s katerim smo v simbiozi. Pogosto pride do
nenormalnega razraščanja t.i. oportunističnih mikrobov, ki se sicer ne bi mogli
razmnoževati, na primer takšne so glive iz rodu kandida. Velikokrat pride do
prebavnih težav, možne so alergične reakcije, v hujših primerih pa tudi zavora
kostnega mozga. Načeloma so sicer antibiotiki, ki jih uporabljajo za
zdravljenje pnevmokoknih okužb dokaj varni, vendar neustrezna raba tudi še tako
varnih antibiotikov (na primer za zdravljenje virusnih okužb, kjer nimajo
nobene vloge) vpliva na razvoj protimikrobne odpornosti.
Kakšna je razlika med
tem ali za pljučnico zboli precej zdrav posameznik ali starostnik?
Ljudje s sladkorno boleznijo so bolj izpostavljeni tveganju
za hospitalizacijo zaradi pnevmokokne bolezni. Podobno velja za starostnike, srčne
bolnike in bolnike s kroničnimi boleznimi dihal. Pnevmokokna pljučnica je
akutna okužba, povezana z nenadnim pojavom vročine, hitrega bitja srca,
dehidracije, slabe preskrbe tkiv s kisikom, okvaro krvnih žil, motnjami
strjevanja krvi in z izločanjem številnih molekul, ki delujejo provnetno. Tak
stres je za bolnike s srčnim popuščanjem ali boleznimi venčnih arterij lahko
usoden. Akutna okužba lahko privede do
hudega srčnega popuščanja, poslabšanja angine pektoris in lahko tudi do
nenadne smrti bolnika.
Tudi zdravi starostniki imajo lahko težak potek pljučnice,
saj so biološke rezerve manjše, funkcija
imunskega sistema je oslabljena, manjša je mišična moč, oslabljeni so varovalni
refleksi, ki ščitijo pljuča.
Seveda lahko pljučnica poteka v težji obliki tudi pri
mladih, kjer velikokrat pride do zapletov, kot je na primer vnetje poprsnice z
nabiranjem gnoja v plevralnem prostoru. V glavnem pa mlajši bolniki
hitreje ozdravijo in rabijo bistveno
manj časa, da se povsem rehabilitirajo.
Kako naj, po vašem
mnenju, poteka zaščita? Kako veliko vlogo pri zaščiti ima imunski sistem
posameznika?
Imunski sistem ima nedvomno veliko vlogo, kar lahko vidimo
pri bolnikih s prirojeno ali pridobljeno okvaro imunskega sistema, nekatere
skupine bolnikov (na primer tisti brez vranice, bolniki z aidsem, bolniki z
nekaterimi krvnimi rakavimi obolenji) so še posebej dovzetni. Izrazito so na
primer dovzetni bolniki, ki imajo pomanjkanje imunoglobulinov (to so
protitelesa) v krvi.
Katere so še druge
nevarne bolezni, ki jih povzroči pnevmokokna okužba ali še bolje rečeno se
razvijejo iz pljučnice?
Poleg dihalne odpovedi se pogosto srečamo tudi z zapleti s strani kardiovaskularnega sistema. Akutna okužba lahko privede do hudega srčnega popuščanja, poslabšanja angine pektoris in lahko tudi do nenadne smrti bolnika. Med pogostejšimi zapleti bakterijske pljučnice je tudi empiem – to je nabiranje gnoja v plevralnem prostoru. Potrebna je evakuacija tega gnoja, včasih pa tudi operativni poseg. Če gre za invazivno okužbo (pnevmokoki prodrejo tudi v kri) lahko najdemo septična žarišča tudi v drugih organih - kosteh, sklepih, na srčnih zaklopkah in v osrčniku. Bolniki imajo klinično sliko sepse, ki se pogosto konča z odpovedjo več organov, šokom in lahko tudi s smrtjo. Posebej hitro in nevarno poteka ta okužba pri tistih, ki so brez vranice ali pri katerih vranica ne deluje (na primer nekatere krvne bolezni ipd. )
Lanska novost v
zaščiti je uvedba brezplačnega cepljenja za starejše od 65 let in kronične
bolnike? Slovenija je ena od privilegiranih držav, ki omogoča to brezplačno
izbiro. Kaj bi svetovali vsem, ki jim je to cepljenje na voljo?
Cepivo uporabljamo že veliko let in je izredno varno, zato
ga nedvomno priporočam vsem, starejšim od 65 let in pa tudi vsem mlajšim, ki
imajo kakšno pridruženo kronično bolezen. Po pravilniku so to: kronične bolezni
obtočil, dihal, sečil, jeter, metabolne bolezni (sladkorna bolezen...),
nekatere živčno-mišične in vezivne bolezni, maligna obolenja, nekatere bolezni
krvi in krvotvornih organov ter bolezni in stanja, ki slabijo imunski odziv. 23-valentno
cepivo proti pnevmokoku je zelo varno in eno najbolj varnih cepiv, kar jih
poznam. Razen blažjih lokalnih reakcij na mestu vboda (bolečina) ni pričakovati
drugih posledic. Po cepljenju se zaščita prične že približno po 14 dneh.
V Sloveniji obstaja
možnost brezplačnega cepljenja s 23 valentnim cepivom. Kaj to pomeni in zakaj so izbrali ravno to
cepivo?
Cepivo je primerno za vse skupine bolnikov, ki so ogroženi
za pnevmokokno okužbo. Pri bolnikih z najtežjo imunsko okvaro se sicer najprej
priporoča cepljenje z enim od konjugiranih cepiv nato pa še cepljenje s
23-valentnim cepivom. To cepivo je primerno tudi za starostnike z pridruženimi
boleznimi ali brez njih. Cepivo je
varno, revakcinacija ni potrebna pri tistih, ki so starejši od 65 let in sicer
zdravi.
Seveda pa bi si želeli, da bi bila brezplačna tudi
konjugirana pnevmokokna cepiva. Moje osebno mnenje je tudi sicer, da bi morala
biti vsa cepiva na voljo brezplačno in lahko dostopna. Če se posameznik že
odloči za cepljenje, mu moramo to omogočiti s čim manj preprekami in pa obenem seveda s poštenim in transparentnim
svetovanjem.
Ali v naslednjih
letih zaradi možnosti brezplačnega cepljenja pričakujete manj hujših potekov
bolezni, kakšna precepljenost bi bila potrebna za opazen rezultat in kakšni so
cilji v Evropi in tudi pri nas?
Precepljenost otrok je še vedno pod 60%. Otroke cepimo s
konjugiranim cepivom, ki preprečuje tudi bacilonoštvo. Otroci so namreč
velikokrat nosilci pnevmokokov v žrelu in kot taki vir okužbe za starejše. O
kolektivni imunosti pri pnevmokoku težko govorimo, saj ima bakterija veliko
serotipov in tisti sevi, ki niso v cepivih, postopno nadomeščajo tiste, ki so v
cepivih. Vsekakor bi si želeli čim višjo precepljenost – vsaj 70% v ogroženih
populacijah.
Cepljenje proti COVID-19, sezonski gripi in pnevmokoknim
okužbam v UKC Ljubljana
V UKC Ljubljana 3x tedensko cepijo proti COVID-19, sezonski
gripi in pnevmokoknim okužbam.
Vsak TOREK in ČETRTEK med 12. in 15. uro, v PETEK med 12. in 14. uro. Cepljenje poteka na cepilni točki pri
Urgenci.
Poživitveno proti covid-19 cepijo z najnovejšimi,
kombiniranimi cepivi Moderna in Pfizer/BioNTech. Proti gripi cepijo s cepivom
Influvac Tetra, proti pnevmokoknim okužbam pa s cepivom Pneumovax 23.
Cepijo odrasle osebe in zdrave otroke, starejše od 12 let. Naročanje ni potrebno. Cepljenje je brezplačno. Proti pnevmokoknim okužbam cepimo le starejše od 65 let in/ali kronične bolnike.
Otroke, stare od 6 mesecev do 11 let, je potrebno naročiti
na Pediatrični kliniki na telefon: 01-522 8644. Vabljeni bodo po posebnem
urniku.
K.G.
