Odkrivanje, diagnoza, zdravljenje in oskrba srčnega popuščanja

Ljubljana, 30. 11. 2023 - Srčno popuščanje je bolezensko stanje pri katerem okvarjeno srce ne zmore črpati dovolj krvi, da bi zadostilo potrebam ostalih organov in tkiv. Gre za klinični sindrom, ki je lahko posledica različnih bolezni, kot sta npr. sladkorna bolezen in kronična ledvična bolezen. Srčno popuščanje postaja vse večji problem, zaradi katerega so potrebni pogosti sprejemi v bolnišnico. Spremljata ga visoka umrljivost in veliki stroški zdravljenja. 

Na okrogli mizi Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki je potekala preko spleta 30. 11. 2023, so zdravniki in specialisti, ki se srečujejo z bolniki in svojci bolnikov s srčnim popuščanjem, predstavili vidike bolezni in pomen celovite obravnave. Strinjali so se, da je pomembno pravočasno odkrivanje, hitro diagnosticiranje in redno spremljane oblik zdravljenja. Poudarili so tudi pomen celostne obravnave različnih vidikov bolnikovega življenja, od blaženja simptomov, do podpore pri soočanju z boleznijo, krepitve povezovanja in izmenjave informacij, kako z boleznijo kakovostno živeti.

Prim. Matija Cevc, dr. med., KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije

je izpostavil, da je zdravljenje srčnega popuščanja zapleteno in časovno zahtevno. »Pri obravnavi bolnikov s srčnim popuščanjem je potrebno imeti veliko empatije, potrpljenja in angažiranja, zlasti pri spremljanju in vodenju bolnikov z napredovalim srčnim popuščanjem.«

Povezovanje bolnikov in svojcev s strokovnjaki različnih profilov, je po njegovem mnenju ključnega pomena pri dolgoročnem kontinuiranem, nadzorovanem, strukturiranem, celovitem, multidisciplinarnem obvladovanju, spremljanju in vodenju obravnave bolezni srčnega popuščanja in oblikovanju preventivnih programov.

VIDEO

Pomembno vlogo vidi v organizacijah bolnikov, ki lahko zagotavljajo izmenjavo informacij, organizirajo izobraževalne in družabne dogodke, srečanja in spletne skupnosti. V njih se člani povezujejo, izobražujejo, delijo svoje skrbi, izkušnje, strategije zdravljenja in nasvete. »Povezanost ter občutek tovarištva in normalnosti presega izzive obvladovanja srčnega popuščanja in je eden od načinov, ki izboljša socialno povezanost in vpliva na kakovost življenja bolnikov.«

Organizacije bolnikov imajo po njegovem mnenju še eno pomembno vlogo, to je zagovorništvo: »Zlasti organizacije z večjim številom članov lahko aktivno in učinkovito delujejo v smeri zagovarjanja boljših politik in zagotavljanja sredstev in uvajanja najnovejših oblik zdravljenja.« Neposredno sodelovanje bolnikov združenih v organizacijo bolnikov z zdravstvenimi delavci, vladnimi agencijami in drugimi ustreznimi deležniki po njegovem mnenju vodi v izboljšanje dostopa do kakovostne in varne oskrbe, boljši dostop do zdravil in zdravstveno negovalnih pripomočkov, izboljšano zdravstveno infrastrukturo in večjo ozaveščenost o bolezni.

Prim. Cevc je zaključil, da organizacija bolnikov s srčnim popuščanjem z osredotočanjem na pomembne vidike, kot so: usklajevanje z izvajalci zdravstvenih storitev, nemoten pretok informacij, informiranje, povezovanje, čustvena podpora bolnikom, ozaveščanje širše skupnosti, raziskovalno sodelovanje in s finančno podporo programom, lahko ustvari podporno in informirano skupnost, aktivno prispeva k izboljšanju oskrbe bolnikov s srčnim popuščanjem in olajša svojcem delo pri oskrbi in spremljanju bolnikov. (Podrobnejša izjava)

Prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., specialistka družinske medicine

je predstavila dejavnike tveganja, ki privedejo do srčnega popuščanja. Med njimi so najpomembnejši arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, ishemična bolezen srca, debelost in bolezni srčnih zaklopk.

Pogostnost srčnega popuščanja s starostjo narašča in jo ima vsak deseti starejši prebivalec. Glede na

pogostnost in obseg problema predvsem v starejši populaciji, njegovega vpliva na upad kakovosti življenja in povečanje zdravstvenih izdatkov, predstavlja javno-zdravstveni problem. »Naloga zdravnika družinske medicine je pomembna še preden se razvije srčno popuščanje. Z obvladovanjem dejavnikov tveganja je mogoče bolezen preprečiti oz. njen pojav premakniti v čim kasnejše življenjsko obdobje,« sporoča dr. Petek Šter in poudarja: »Pomembna je zgodnja prepoznava bolnikov, pri katerih je srčno popuščanje verjetno.« Opisuje, da imajo družinski zdravniki poleg anamneze, kliničnega pregleda in EKG zdaj v večini ambulant na voljo tudi možnost določanja označevalca srčnega popuščanja NT-pro-BNP. S pomočjo teh preiskav in testov je diagnoza srčnega popuščanja olajšana. Za dodatno potrditev diagnoze lahko opravijo še ultrazvok srca, s katerim ocenijo funkcijo srca.

Dr. Petek Šter je poudarila, da je ob sumu na srčno popuščanje potrebno hitro ukrepanje in diagnosticiranje ter celostna obravnava bolnika, ki vključuje umiritev simptomov, kar običajno dosežejo z  omejitvijo soli v prehrani in uvedbo diuretika, ureditvijo krvnega tlaka in krvnega sladkorja (pri bolnikih z aterosklerotično boleznijo tudi vrednost lipidov v krvi) ter uvedbo zdravil, ki izboljšajo kakovost življenja ter dolgoročno zmanjšajo število hospitalizacij, izboljšajo ledvično delovanje in tudi preživetje. (Podrobnejša izjava)

Prof. dr. Borut Jug, dr. med, specialist kardiologije in vaskularne medicine, KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana

je pojasnil, da je srčno popuščanje sindrom, do katerega lahko privede katera koli srčno-žilna bolezen, potek bolezni pa je lahko neugoden in raznolik – od hudega bremena simptomov do pogostih hospitalnih obravnav. »Oskrba srčnega popuščanja obsega potrditev diagnoze, obvladovanje ali odstranjevanje vzrokov, uvedbo zdravil, lajšanje simptomov, prepoznavanje bolnikov, pri katerih se izvedejo specifični posegi ter dolgotrajno spremljanje bolnikov.«

Predstavil je vlogo specialista kardiologa ob sumu na srčno popuščanje: »Kardiolog opravi preiskave srca – najpogosteje ehokardiogram (EKG), ki potrdi diagnozo in pogosto prikaže vzrok srčnega popuščanja. Naredi celovito oceno posameznikove ogroženosti, presodi, ali so potrebne dodatne preiskave in predlaga načine zdravljenja z zdravili.«

Zdravljenje srčnega popuščanja je kompleksno – zahteva več zdravil, ki lahko povzročajo neželene učinke (pretiran upad krvnega tlaka, poslabšanje ledvičnega delovanja) in se lahko prepletajo z drugimi boleznimi ali zdravili, ki jih bolnik že prejema. »Vse to zahteva pogoste kontrole, spremljanje stanja in ustrezen odziv v primeru hudega poslabšanja. Zato je tudi pot bolnika med različnimi zdravstvenimi oskrbami (družinska medicina, ambulantna kardiologija, bolnišnično zdravljenje) včasih zahtevna.«

Prof. dr. Jug je povzel, da je opolnomočenje bolnika ključnega pomena za obvladovanje simptomov, upočasnitev napredovanja bolezni, ustrezno prepoznavanje poslabšanja in hiter odziv nanj. Pomembno vlogo pri tem imajo poleg družinskih zdravnikov tudi kardiologi. (Podrobnejša izjava)

Prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med., specialistka kardiologije, vaskularne in interne medicine

je predstavila izkušnje, ki jih imajo v Splošni bolnišnici v Slovenj Gradcu: »Po odpustu bolnika s srčnim popuščanjem iz bolnišnice je zelo pomembno spremljanje njegovih vitalnih parametrov, ki smo jih beležili med hospitalizacijo. To so: krvni tlak, srčna frekvenca, saturacija kisika v krvi, telesna teža ter telesna aktivnost. Prav to nam omogoča telemedicinska storitev (TM), ki jo izvajamo osem let.« V njej je sodelovalo že več kot 200 bolnikov, ki so posredovali okoli 300.000 meritev.

TM storitev je orodje, ki zdravstvenemu osebju olajša spremljanje bolnika in bolniku predstavlja pomoč pri samooskrbi na domu. Vanjo so vključeni bolniki z na novo odkrito boleznijo s hudim srčnim popuščanjem, predvsem mlajši bolniki ter bolniki povratniki, ki potrebujejo pogoste hospitalizacije. Bolniki meritve vitalnih parametrov opravljajo enkrat ali večkrat na dan, podatki pa se samodejno prenesejo v TM center v bolnišnici, kjer jih sprejemajo 24 ur na dan.

Prim. Slemenik Pušnik povzema: »V nasprotju s pričakovanji nepoznavalcev TM, ki menijo, da tehnika odtujuje bolnika in zdravnika, moram poudariti, da nas telemedicina povezuje, saj so naši stiki ob takšni obliki podpore pogostejši.« Zato tudi predlaga, da bi bile TM storitve v prihodnje čim prej in v čim večjem obsegu uvedene v naš zdravstveni sistem in dostopne bolnikom, ki jih potrebujejo. To bo zahtevalo ustrezno prilagoditev sistema dela pri izvajalcih TM storitev, uvedbo sistema izobraževanja in usposabljanja izvajalcev ter finančno ovrednotenje v sistemu ZZZS. (Podrobnejša izjava)