sreda, 27. december 2023

Novoletna poslanica predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar #video

Drage Slovenke in Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu,
spoštovane državljanke in državljani, prebivalke in prebivalci.

 

Leto, ki se poslavlja, je bilo leto težkih preizkušenj. Silna moč narave ni izbirala. Voda je odnašala vse, kar ji je stalo na poti. Tudi človeško življenje. Ni pa odnesla človečnosti, dobrote in solidarnosti. Iz poplavljenih polj so zrasle s še mogočnejšimi in trdnejšimi vejami, ki so se dotaknile vsakega izmed nas. Smo šele na začetku, a se bo obnova nadaljevala. Na stavbah in tista v naših srcih. Vsakdo, ki bo potreboval pomoč, jo bo dobil. To imamo Slovenke in Slovenci v sebi. Nihče ne bo ostal pozabljen.




 

Ko se oziram nazaj v leto, ki se poslavlja, zato čutim ponos in močno hvaležnost, da imamo drug drugega. Da smo zrela in povezana skupnost, ki se zaveda svoje moči, če drug drugemu podamo roko in si prisluhnemo.

 

To velja tudi za države v mednarodni skupnosti, v kateri ima Slovenija svojo vlogo. Prihodnje leto bo minilo 20 let članstva v Evropski uniji in zvezi NATO, z jutrišnjim dnem pa bo Slovenija za dve leti sedla na svoj sedež v Varnostnem svetu Združenih narodov. Ta pomembna odgovornost, ki so nam jo z izvolitvijo zaupale države, bo tudi zrelostni preizkus naše zunanje politike in človeške vesti. Tega se zavedamo in verjamem, da bomo zaupano odgovornost izpolnjevali v duhu Prešernovih verzov, ki jih ponosno pojemo kot svojo himno – »da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan«.

 

Zato vsem srčno želim, da bi bilo leto 2024 leto miru. Da bi veje človečnosti, dobrote in solidarnosti segle do nedolžnih trpečih v Gazi, tako žrtev izraelskega napada kot tudi talcev in žrtev Hamasa, do Ukrajine in do vseh krajev, kjer potekajo oboroženi spopadi.

 

VIDEO


Drage Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, prebivalke in prebivalci,

 

ko sem poleti obiskovala ljudi, ki so jih prizadele poplave, so mi pripovedovali, kako so jim sosedje, s katerimi leta ali celo desetletja niso spregovorili niti besede, prišli na pomoč in jim segli v roko. Takšni prizori in pripovedi me spremljajo vse od takrat. Njihovo sporočilo je poziv k zrelosti in modrosti.

 

Narava ne izbira. Ljudje pa lahko. Izberimo dobroto, solidarnost in človečnost. Tako bo vsak od nas pustil pečat, zaradi katerega bo svet boljši in nekdo srečnejši.

 

Srečno, prelepa, solidarna Slovenija.