Žamanje, Avstrija, 8. 3. 2025 - Zveza slovenskih žena iz Celovca je 8. marec Mednarodni dan žena tokrat počastila v hotelu Picey na Zgornjih Žamanjah ob Zablaškem jezeru. Slavnostna govornica je bila Augustine Gasser, podpredsednica ZSO in predsednica varne hiše Celovec. Pred tem je občinstvo nagovorila podpredsednica Zveze slovenskih žena Julija Schellander-Obid, v imenu ZZB NOB Slovenije in v imenu TO Ravensbruck - A. ter v svojem imenu pa je občinstvo nagovoril Matjaž Špat in Milan Wutte, predsednik Zveze koroških partizanov.
Podpredsednica Zveze slovenskih žena Julija Schellander-Obid je v pozdravnem nagovoru povedala, da je
bilo območje občine Škocjan kratko obdobje pred osvoboditvijo še posebno
tragično.Tako so 12. januarja 1945 na deželnem sodišču v Gradcu kot žrtve
nacističnega pravosodja usmrtili deset članov skupine Käfer. Med obglavljenimi
so bili Terezija Mičej in njena hčerka Terezija Mičej, Jožef Ročičjak in
njegova hčerka Elizabeta Ročičjak. Spomin na umorjene podpredsednica povezuje prav
tako z odločitvijo za Žamanje, kakor tudi središče delovanja dolgoletne
predsednice ZSŽ, že umrle Milene Gröblacher.
Matjaž Špat,
predsednik Taboriščnega odbora Ravensbruck pri
ZZB NOB Slovenije pa je dejal:
"Ponosen in počaščen sem, da vas
lahko tudi letos na vašem obeleževanju 8. marca pozdravim v imenu ZZB NOB Slovenije.,
v imenu TO Ravensbruck – Auschwitz in v svojem imenu.
Še posebno smo ponosni na vas tukaj zbrane,
srčne in empatične koroške ženske združene v ZSŽ in neizmerno smo vam hvaležni
za vaše plemenito poslanstvo. Zaradi stalnega boja za slovenski jezik, za
dvojezično šolstvo, ženske pravice, za obče dobro in prizadevanje za skupnost
.Ste matice slovenstva na Koroškem. Ve polagate v zibko prečudovito slovensko
besedo. Boj za pravice, jezik pa ni nikoli končan. S svojim zavedanjem,
ustvarjalnim delom in modrostjo ohranjate slovenstvo. Hvaležen poklon vam drage
koroške ženske, saj narod brez jezika ni narod.
Skupaj z vami ponosno negujemo spomin na naše
hrabre predhodnice( na naše matere, babice, tete, sestre), ki so bile
pripravljene žrtvovati življenje v boju proti fašizmu in nacizmu kot aktivistke,
partizanke, interniranke, izgnanke.
Slovenski narod ,
majhen po številu a velik po dejanjih je bil v času 2. svetovne vojne obsojen na uničenje. Slovenke
z obeh strani Karavank so del svojega življenja- svoje mladosti preživele samo
kot številke, v hudi bedi in pomanjkanju, v hudem terorju. V taboriščih so si delile skupno usodo. Bile
so obsojene na uničenje samo zato, ker so bile Slovenke. Bile so povezane,
čuteče in skrbne. Zaradi dejanj
tovarištva, solidarnosti, domoljubja in junaštva, ki so jih udejanjale v
medsebojnih odnosih, so preživele grozote taborišč z edinim orožjem , ki so ga
imele- to je z življenjem in ohranile slovenstvo in slovenski rod. Neizmerno smo ponosni nanje in zavezali smo
se, da bomo ohranjali spomin na njihove
vrednote in opominjali, da se kaj takega nikoli več ne ponovi. Ne pozabimo na
Angelo Piskernik, Marico Pečnik, Ančko Kupper, Stanko Simoneti, Marto Vulič,
Ivanko Špat in številne druge .
Letos bomo s ponosom
obeležili 80. obletnico konca II. svetovne vojne, zmage nad fašizmom in
nacizmom in osvoboditve vseh koncentracijskih taborišč in se s skupno slovensko
delegacijo ZSŽ in TO R. udeležili osrednje proslave v Ravensbrucku, ter tako
izpolnili dano obljubo našim taboriščnicam , da bomo z enakim žarom ( kot so to
udejanjale one ) spominjali in
opominjali slovensko in širšo javnost, da se grozote vojne nikoli več ne
ponovijo. Na naših srečanjih se žlahtna, pojoča koroška slovenščina pomeša z
narečji iz vse Slovenije. Druženje z rojaki
nas vsestransko bogati, predvsem pa nas povezujeta zvestoba slovenskemu
jeziku in odgovornost za obstoj naroda.
Z veseljem in ponosom
se vsako leto odzovemo na vaše povabilo praznovanja 8. marca mednarodnega
praznika dneva žena, praznika ,ki ga tako svojsko in doživeto praznujete prav
ve in to z razlogom. Praznik je namenjen počastitvi poguma vseh tistih žensk,
ki so se in se še vedno na kakršen koli način borijo za ženske pravice.
Zavedamo se, da enkrat priznana pravica ženskam ni nujno priznana za vedno. V zadnjem času smo priča dogodkom, ki bodo
globoko zaznamovala prihodnost. Politika in fanatizem se spet oblačita v vojno
uniformo in izsiljujeta demokratične države, da sprejemajo logiko vojne.
Miselnost vojne pa gradi na človeku sovražnih vrednotah. Mogoče zato, ker je
spomin na vojne izkušnje že zbledel, ker je premalo govora o trpljenju, ki ga
povzroča vojna. Zato naj nikoli ne umolkne pogovor in sporočilnost med generacijami.
Tudi sedaj potrebujemo pogum in modrost, da
prebrodimo te krizne čase. Potrebne so modre in trezne glave. Verjamem, da
morate prav pri tem ženske imeti pomembno besedo, bistveno več kot doslej. Človečnost, solidarnost svoboda pa mora biti
odziv na zlo. Od našega delovanja je odvisno, koliko bo dobrega in koliko bo
človečnosti v našem času.
Spoštovana predsednica
, spoštovane predstavnice ZSŽ, drage prijateljice, dragocena druženja z vami v
Sloveniji in Koroški so se začela pred mnogimi leti. Povezani smo kulturno,
politično in zgodovinsko. Še več, med nami so se stkale pristne prijateljske vezi.
Prepričan sem, da bomo ta dragocena druženja udejanjali in negovali tudi v
prihodnje.
Želim vam zdravja. Želim vam prijetnega počutja v krogu svojih dragih. In ne pozabite – ponosni smo na vas."
Augustine Gasser,
podpredsednica ZSO in predsednica varne hiše Celovec pa je med drugim poudarila: "Danes praznujemo mednarodni dan žena
– 8. marec, ki nas naj spomni na vse mednarodne boje žensk za enakost spolov in
za pravice žensk. Lahko praznujemo vse te uspehe, ki jih je mednarodno žensko
gibanje do sedaj doseglo za izboljšanje položaja žensk v naši družbi. Pri vsem
tem, pa se moramo zavedati, da je nasilje nad ženskami velik družbeni problem,
saj je pojav nasilja zelo odvisen od tega, kako družba nanj reagira. Lahko ga
sankcionira in obsodi in tako tudi ukrepa, da se nasilje ustavlja in zmanjšuje.
Imamo pa tudi družbene oblike, kjer se nasilje tolerira, spregleda,
minimalizira ali pa celo pospešuje. Družba je namreč plodišče in podlaga, na
kateri se nasilje nad ženskami razvija.
Nasilje tako nikoli ni
individualen problem posameznice, ki ga doživlja. Okoliščina, v kateri se
nasilje nad ženskami dogaja ima najmanj tako važno vlogo, kot nasilnež. Naloga
družbe je, da pokaže držo ničelne tolerance do nasilja in da izključi vse dejavnike,
ki pospešujejo nasilje nad ženskami. Sicer pa je po definicij nasilje nad
ženskami »vsako dejanje nasilja, ki temelji na spolu in ima za posledico
fizično, spolno ali psihično škodo ali trpljenje žensk.Vključene so tudi
grožnje s takšnimi dejanji."
Celoten slavnostni govor Augustine Gasser kliknite TUKAJ
V kulturnem sporedu so sodelovale: Pevski zbor Dečle Danice iz Šentprimoža , Lara Maria Vouk in KD Barba.
