Pravice iz zdravstva se ne bodo krčile

Krčenje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja niso predvidene. Največji problem za zdravstveno blagajno je plačna reforma, je v odgovoru na poslansko vprašanje opozicije zatrdil minister za zdravje Borut Miklavčič.


Z ministrovim odgovorom poslanec SDS-a France Cukjati ni bil zadovoljen, saj je menil, da njegove besede ne držijo. Opozoril je, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejšnji teden sprejel sklepa, da se sredstva za nemedicinsko oskrbo pri zdraviliškem zdravljenju zmanjšajo s 40 na 15 odstotkov in da se odstotek cen zdravil (recepti z vmesne liste), ki se krijejo iz zdravstvenega zavarovanja, z do zdaj zagotovljene višine 25 odstotkov znižuje na 10 odstotkov.

Minister Miklavčič je pojasnil: Navedene navedbe držijo, niso pa popolne. Razlika, ki je nastala, naj bi se pokrila iz sredstev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer naj se premije le-tega ne bi zvišale. Zatrdil je še, da se zdravstvena blagajna v tem trenutku ukvarja predvsem z vprašanjem, kako zagotoviti sredstva za povišanje plač, ki je posledica plačne reforme v javnem sektorju.

Vesna Aljančič razstavlja v DSO Štepanjsko naselje

Vesna Aljančič, članica Dnevnega centra aktivnosti za starejše iz Povšetove v Ljubljani, je v Sloveniji znana z razstavami cvetnih arnažmajev iz posušenega in prešanega cvetja, ki ga avtorica tudi sama nabere. Tokrat razstavlja v prostorih Doma starejših občanov Štepanjsko naselje v Ljubljani. Razstavo je dopolnila s Florjanom in Florjanko, lutkama iz cunj, ter okrasno poslikanimi kozarčki od zdravil.

Vesna je ob tej priložnosti o sebi povedala: Zgodilo se je pred nekaj leti, ko sem se začela bolj intenzivno potepati po lepi Sloveniji. V začetku so bile noge težke, vsak kamen je bil prevelik in tu pa tam sem kakšnega tudi hote brcnila. Ker grobost ni moja domena, sem začela gledati v tla in ugotovila da med kamenjem domujejo lepi cvetovi. Utrgala sem tretjega, dvanajstega, petdesetega… Nabrano cvetje sem posušila in skuhala ne prav dober čaj.

Od takrat me je vleklo vsak dan globlje v naravo. Zavedala sem se, da bo sčasoma kontakt z naravo vse težji, zato sem si približala cvetje kar na domači vrt. Nekoč, morda že jutri, bo to moja narava, saj bodo Pohorje ,Bela Krajina, Primorska… predaleč. Kako pa živim vsak dan ? Ohranjam stik z naravo, nabiram in sušim cvetje in ustvarjam dekoracije ,ki jih lahko ogledujete danes.

Razstavo si v domu lahko ogledate vsak dan, v času, ko je dom odprt. Z avtorico pa lahko vzpostavite stik preko elektronske pošte: vesna.aljancic@gmail.com Pokličete pa jo lahko tudi na mobilni telefon 031 618 258.

Druga obletna maša za pokojnega nadškofa Šuštarja

Ob drugi obletnici smrti nekdanjega ljubljanskega nadškofa Alojzija Šuštarja je nadškof metropolit msgr. Alojz Uran s člani stolnega kapitlja v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani daroval sveto mašo.


Nadškof Alojzij Šuštar se je rodil 14. novembra 1920 v vasi Grmada nad Trebnjem kot prvi izmed desetih otrok. Po maturi je vstopil v ljubljansko bogoslovno semenišče in na Teološki fakulteti končal prvi letnik filozofskega študija. Jeseni leta 1941 ga je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman poslal v Rim v zavod Germanik, kjer je na bližnji papeški univerzi Gregoriana končal filozofske in teološke študije. Dne 27. oktobra 1946 je bil v Rimu posvečen v duhovnika in na praznik vseh svetih (1. novembra 1946) je tam daroval novo mašo. Po dosegu licenciata iz filozofije in doktorata iz teologije je zaradi tuberkuloze s pomočjo prijateljev in dobrotnikov odšel na zdravljenje v Švico. Tam je opravljal različne odgovorne službe tako na znanstvenem kot tudi na cerkvenem področju. Od 1971 do 1976 je opravljal službo stalnega tajnika Sveta evropskih škofovskih konferenc (CCEE) s sedežem v St. Gallnu.

Leta 1977 se je vrnil v domovino. Dne 23. februarja 1980 je bil imenovan za ljubljanskega nadškofa metropolita, 13. aprila 1980 pa je v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja prejel škofovsko posvečenje. Njegovo škofovsko geslo je bilo Božjo voljo spolnjevati. Na mestu ljubljanskega nadškofa je nasledil nadškofa Jožefa Pogačnika, leta 1997 pa je bil po upokojitvi na njegovo mesto imenovan sedanji prefekt Kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja kardinal Franc Rode. V sedemnajstih letih škofovske službe se je na njegovo pobudo in prizadevanje marsikaj spremenilo tako v Cerkvi na Slovenskem kot v širši družbi. Na njegovo pobudo je bila 20. junija 1983 v okviru Jugoslovanske škofovske konference ustanovljena Slovenska pokrajinska škofovska konferenca, ki je 20. februarja 1993 nadaljevala delo v samostojni Slovenski škofovski konferenci (SŠK). Znana so bila njegova prizadevanja pri osamosvajanju Slovenije, k čemur so veliko prispevala poznanstva v tujini, ki so se stkala v času, ko je bil v Švici in ko je deloval kot tajnik Sveta evropskih škofovskih konferenc. Objavljal je tako v domačem kot tujem tisku ter izdal več samostojnih knjig.

Po upokojitvi leta 1997 se je preselil v Zavod sv. Stanislava v Šentvid nad Ljubljano, kjer se je veliko posvečal molitvi. Dne 29. junija 2007 se je njegovo zemeljsko potovanje tam tudi zaključilo.

V zaporih na Dobu odkrili spominsko obeležje

Policijsko veteransko društvo Sever Dolenjska in Bela krajina, Občina Šentrupert in Zavod za prestajanje kazni zapora Dob (ZPKZ) so v počastitev spomina na dogodke v času osamosvojitvene vojne na območju Dolenjske, odkrili spominsko obeležje na objektu ZPKZ na Dobu, kjer je deloval zbirni center za vojne ujetnike in na Lanšprežu, kjer je bil zbirni center za pribežnike.



Kot je povedal Borut Likar, iz Policijskega veteranskega društva Sever, sta bila oba zbirna centra ustanovljena na pobudo in v interesu države.

Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki Ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za pravosodje, ter vsi takratni delavci Zavoda.

V kulturnem sporedu so sodelovali člani Policijskega orkestra in učenci Osnovne šole dr. Pavla Lunačka iz Šentruperta.
.