RazPOTja – plesna predstava

Linhartova dvorana Cankarjevega doma je bila polna emocij. Tako na odru, kot pod njim. Zgodila se je premiera tretje celovečerne predstave Kjara's dance project v koprodukciji Cankarjevega doma z naslovom RazPOTja. "Zelo čutna predstava … izjemna … veličastna … lepo do solz …," je bilo slišati odzive gledalcev, ki so koreografinjo Kjaro Starič in njene plesalce ob koncu predstave nagradili z več minutnimi stoječimi ploskanjem ovacijami. 

Koreografinja, ki od leta 2011 ustvarja s plesalci Kjara's Dance Project, je tokrat navdih črpala iz svojega življenja, za glavno vlogo namreč pravi, da predstavlja njo. Razpotja so duhovita, izrazno polna, neposredna in človeško topla pot k samemu sebi. Brez obsojanja, z razumevanjem in sočutjem plesno inovativno in samosvoje, Kjara sooča slehernika s temeljnimi človeškimi vprašanji, s krivdo, z vestjo, ambicijami, strahom in pogumom. Ob glasbi Vivaldija, J. S. Bacha, Maxa Richterja, Handela in Julie Kent so plesalci raziskovali, zakaj in koliko lažje je ostati v območju udobja ter živeti v utvari, da je življenje "nekaj, kar se nam zgodi".

Na odru so bili izjemni – plesalci Liza Šimenc, Jure Gostinčar, Katarina Čegovnik, Simona Kočar, Drejc Derganc, Mateja Železnik, Maja Sonc, Ajda Bergant, Anja Möderndorfer, Živa Vrečko in Barbara Žvar. Po Kjarini ideji in koreografiji je zgodbo in dramaturgijo zasnoval Tomaž Letnar, za kostumografijo je poskrbela Almina Duraković, odlične luči pa je zasnoval priznani Andrej Hajdinjak.

Staričeva je pred predstavo povedala: "Želim, da gledalci ob mojih predstavah čutijo. Da dobijo moč za spremembe ali težke trenutke. Ali pa, da so mogoče le ganjeni. Važno mi je, da čutijo." Njene želje in pričakovanja so bila presežena. Čutili so vsi. Čutili gibanje na odru, ki odraža naše poti življenja. Ganljivo!

Celovečerno predstavo Kjara's Dance Project RAZPOTJA si lahko ogledate še danes 2. 3. in jutri 3. 3., v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma.

Besedilo: Katja Mlakar
Foto: Janez Platiše

59. občni zbor in volitve Planinskega društva Pošte in Telekoma

Planinsko društvo Pošte in Telekoma je na 59. občnem zboru, ki se je pričel s krajšim kulturnim programom sprejelo poročila o bogatem in uspešnem delu Društva v preteklem letu.

Sledila je podelitev priznanj in volitve novega vodstva Društva za obdobje 2013 – 2015. Za predsednika PD Pošte in Telekoma je bil ponovno soglasno izvoljen Stane Tomšič.

 Po končanem uradnem delu je sledilo družabno srečanje z večerjo in plesom.

120 let PZS – odkritje spominske plošče

Pred 120 leti, to je 27. februarja 1893, je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo. V spomin na ta dogodek so pri vhodu v NAMO s Tomšičeve ulice odkrili spominsko ploščo. Odkrila sta jo Bojan Rotovnik, predsednik PZS in Darja Trček, vodja veleblagovnice NAMA.

V kulturnem programu sta sodelovala Marko Kobal in citrar Tomaž Plahutnik.

Konferenca HELPS o bivalnih pogojih starejših

V City hotelu v Ljubljani je potekala mednarodna konferenca HELPS (Housing and Home-Care for the Elderly and Vulnerable People and Local Partneship Strategies in Central European Cities), ki se ukvarja z bivanjem starejših v srednjeevropskih mestih. Razpravljavci so ugotovili veliko potrebo po oblikovanju politike o bivalnih pogojih za starejše, ki bo upoštevala njihove želje in potrebe. 

Uvodni pozdrav in predstavitev sta imela Aleš Kenda z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Matteo Appuzo glavni koordinator projekta HELPS. 

Martin Lux z Inštituta za sociologijo na češki Akademiji znanosti in umetnosti je predstavil glavne ugotovitve primerjalne analize stanovanjskih politik v srednjeevropskih državah s poudarkom na starejših. Povedal je, da Slovenija, Slovaška in Madžarska spadajo med tiste države v katerih živi največ starejših v lastniških stanovanjih. Države, ki so bile vključene v raziskavo so bile še Italija, Avstrija, Nemčija, Češka in Poljska. 

Po njegovih besedah ni mogoče kopirati vzorcev iz ene države in jih samo preprosto prenesti v drugo. Nujno pa je, da bi se v nekdanjih socialističnih državah zavzeli za bolj uravnotežen pristop. Poudaril je pomen politike izbire, ko se lahko posameznik sam odloči, kako bo živel na starost. 

Mateja Nagode z Inštituta RS za socialno varstvo je poudarila, da Slovenija med omenjenimi osmimi državami posebej izstopa po deležu starejših, ki so vključeni v institucionalno varstvo torej v domove za starejše. Ta delež je petodstoten, medtem ko je drugje nižji, je pa višji delež oskrbe na domu. Ko so sinove in hčerke spraševali kam bi dali starše, če nebi mogli več skrbeti za njih so vsi dejali, da v dom za starejše, je še izpostavila. 

Po njenih besedah v Sloveniji zelo malo starejših uporablja rdeči gumb oz. socialni alarm. Med državami, za katere je posredovala podatke o uporabi socialnega alarma, pa Velika Britanija s 16 odstotki prednjači po deležu starejših, ki uporabljajo socialni alarm. 

Share, ki spremlja zdravstveni in socialni položaj starejših nad 50 let v 17 evropskih državah, ugotavlja, da Slovenija izstopa z visokim deležem lastniških stanovanj. V nadaljevanju je Boris Majcen z Inštituta za ekonomska raziskovanja poudaril, da v Sloveniji starejši nad 50 let izstopajo tudi po tem, da skoraj nimajo hipoteke na posest. V Sloveniji je bilo v to raziskavo vključenih skoraj 2800 ljudi, podatki pa se nanašajo na junij 2011. 

Vodja projekta Helps v Sloveniji Tomaž Banovec, sicer nekdanji generalni direktor statističnega urada, pa je menil, da je podatkov za oblikovanje ustrezne politike o bivalnih pogojih za starejše dovolj le povezati jih je potrebno med seboj. Smiselno je nakazal kako podatke uporabiti, da ne ostanejo zgolj statistika na papirju.

Zveza društev upokojencev Slovenije je v okviru projekta ustanovila svetovalnico, ki nudi informacije in podporo pri iskanju najboljših rešitev glede bivanja starejših. Več o svetovalnici lahko preberete na http://www.zdus-zveza.si/svetovalnicabivanje. 

Projekt Helps (Housing and Home-Care for the Elderly and Vulnerable People and Local Partneship Strategies in Central European Cities - Bivanje in oskrba na domu starejših in invalidnih ter strategije lokalnega partnerstva v srednjeevropskih mestih) je mednarodni projekt, ki se bo končal leta 2014.