Slovenija postala prva Zelena destinacija sveta

Slovenija je postala prva Zelena destinacija na svetu, Ljubljana pa je kar dvakrat umeščena med sto najbolj trajnostnih na svetu. V okviru mednarodne konference Global Green Destinations Day razglašene še druge najboljše prakse zelenega in trajnostnega turizma s celega sveta. Na Ljubljanskem gradu slavile tudi različne slovenske destinacije in ponudniki.



V okviru dvodnevne mednarodne konference Global Green Destinations Day so na Ljubljanskem gradu razglasili najboljše prakse svetovnega zelenega in trajnostnega turizma. Destinacije in ponudniki turističnih storitev so prestali ocenjevanje svojega trajnostnega delovanja po strogih, na mednarodnih standardih temelječih kriterijih Green Destinationsa oziroma Zelene sheme slovenskega turizma.



Slednjo je leta 2015 skupaj z znamkama kakovosti Slovenia Green Destination in Slovenia Green Accomodation razvila Slovenska turistična organizacija. Temeljijo na standardu Green Destinations v kombinaciji z orodjem ETIS Evropske komisije, ocenjevanje pa se izvaja na podlagi stotih kriterijev. Na današnji slovesnosti so razglasili osem novih dobitnikov znamke kakovosti Slovenia Green Destination (to so postali: Nova Gorica, Brda, Kranjska Gora, Maribor, Ptuj, Slovenj Gradec, Bela krajina in Velenje) in treh Slovenia Green Accomodation (Hostel Celica, Hotel Jožef in Sobe z zgodbo Pr'Gavedarjo). Skupno je tako zdaj v Zeleno shemo slovenskega turizma vključenih 17 destinacij (poleg omenjenih še Ljubljana, Kamnik, Idrija, Rogla-Zreče, Radlje ob Dravi, Cerkno, Laško, Žalec, Celje) in 10 ponudnikov (poleg novih pristopnikov še Ortenia-Apartmaji v naravi, Turistična kmetija Urška, Posestvo Trnulja, Terme Snovik, Thermana park Laško, Kamp Koren Kobarid in Hotel Park Ljubljana).



Iz 46 držav prihajajo destinacije, ki so jih danes na podlagi ocenjevanja s stotimi kriterij razglasili za sto najbolj trajnostnih na svetu. Med Top 100 Sustainable Destinations so se iz Slovenije uvrstile Ljubljana, ki je bila na tem seznamu že leta 2014, in vse destinacije, prejemnice certifikata Slovenia Green Destination. Ljubljana je tako slavila dvakrat, saj je bila leta 2015 prva nosilka znamke kakovosti Slovenia Green Destination.

Poleg Slovenije so se med države z največjim številom destinacij na seznamu stotih najbolj trajnostnih na svetu uvrstile tudi Nizozemska, Hrvaška, Portugalska, Kanada, Čile, Kitajska, Španija in Velika Britanija.



Na Ljubljanskem gradu so danes podelili še nagrado Quality Coast za najboljšo trajnostno obalno destinacijo. Prejelo jih je 12, in sicer: Norderney (Nemčija), Alonnisos (Grčija), Gozo&Comino (Malta), Ameland (Nizozemska), Noordwijk (Nizozemska), Azorski otoki (Portugalska), Cascais (Portugalska), Lagos (Portugalska), Torres Vedras (Portugalska), Regiao Oeste (Portugalska), Baiona-Galicija (Španija) in Are (Švedska).



Vrhunec dvodnevne mednarodne konference Global Green Destinations Day je bil namenjen Sloveniji, ki so jo kot prvo država na svetu celostno ocenili po standardih Green Destinations. Slovenija je na svetovni dan turizma kot prva država na svetu prejela nagrado Zelena destinacija.

Več informacij na: http://greendestinationsday.com

Že sama vožnja po Ljubljanici je užitek

V lepem sončnem nedeljskem popoldnevu sem se odločil in šel na vožnjo po Ljubljanici, za moj okus z najlepšo barko na Ljubljanici, barko Ljubljanica ki ima svoj privez na Novem trgu, poleg Hribarjevega spomenika oziroma nasproti Hiše športa.



Za 45 min vožnje po Ljubljanici sem odštel 8 evrov. Za otroke do 12 leta je vožnja brezplačna. Odplujejo vsako polno uro med 10. in 20. uro. V kolikor se Ljubljane še niste ogledali z gladine Ljubljanice to čimprej storite. Že sama vožnja po Ljubljanici je užitek.



Najprej smo se peljali z Brega proti toku mimo izliva Gradaščice v Ljubljanico ter Hradeckega mostu. Pogled se odpre na novo urejena nabrežja, do Špice, kjer se odcepi Gruberjev prekop. Pri Livadi in veslaškem klubu barka obrne nazaj v smeri toka Ljubljanice.



Odpre se čudovit pogled na Grad, Prule, staro mestno jedro, Čevljarski most, Frančiškansko cerkev in Tromostovje ter Plečnikovo tržnico. Še posebej zanimiv je pogled na baročne hiše ter množico mostov, kot na primer Šentjakobski, Prulski, Mesarski, Žitni ter posebno zanimiv z vodne perspektive, Zmajski most.

Besedilo in foto: Janez Platiše

Dunaj in Ljubljana – mesti prihodnosti

Ob koncu Dunajskih dni v Ljubljani sta se ljubljanski župan Zoran Janković in dunajska mestna ministrica za finance Renate Brauner ozrla v prihodnost. Strinjala sta se, da je pred prestolnicama nekaj podobnih izzivov, med drugim so v obeh mestih pereča tema sredstva, ki jih dobita od države, soočata se z izzivi pri gradnji neprofitnih stanovanj.

Janković je v razpravi uvodoma poudaril, da je Ljubljani primerjava z Dunajem v velik ponos. Med drugim je izpostavil, da se avstrijska prestolnica že vrsto let uvršča na vrh Mercerjeve lestvice po kvaliteti življenja, cilj Ljubljane pa je uvrstitev v prvo deseterico. Na vprašanje kdaj bo Ljubljana na Dunaju organizirala Ljubljanske dneve je Janković odgovoril: "Drugo leto."

Nato se je ljubljanski župan dotaknil izzivov, ki našo prestolnico še čakajo do leta 2020. Izpostavil je mestne finance in dejal, da ima v primerjavi z Ljubljano Dunaj v proračunu osemkrat več sredstev na osebo, Ljubljani pa vsaka nova vlada sredstva še zmanjšuje.

"Tudi pri nas se kregamo, vedno imamo pogajanja o finančnih izravnavah," je dejala Braunerjeva. Kot je pojasnila, imajo mesta nalogo skrbeti za otroke, mlade, za izobraževanje, za proces integracije, zato bi morala tudi po njenem mnenju prestolnice dobiti več denarja.

"Glede na gospodarstvo je sicer pri nas morda situacija malo boljša, saj se vrača zasebni kapital," je še dejal Janković in pojasnil, da je trenutno v Ljubljani sklenjenih za 500 milijonov evrov pogodb, preko katerih bodo zasebniki v mestu gradili objekte, ti pa s seboj prinašajo 4000 delovnih mest.

Med podobnostmi Ljubljane in Dunaja je Janković izpostavil odprtost obeh mest in spomnil na besede dunajskega kolega Michaela Häupla, ki je pred leti dejal, da mora imeti Dunaj vsako leto 40.000 novih prebivalcev, če se želi razvijati. "Oni so lahko vsem v zgled, blizu smo si po odprtosti," je dodal.

Braunerjeva je ob tem ocenila, da bo imel Dunaj leta 2020 dva milijona prebivalcev, kar bo velik izziv za njihovo infrastrukturo, vse pa bo treba financirati v gospodarsko še naprej težavni situaciji. "Nimamo takih prihodkov kot pred leti, zato se močno zavzemam za to, da po celi Evropi zaženemo investicije, s katerimi se bomo borili proti brezposelnosti," je dejala.

Pri izzivih mest sta oba izpostavila gradnjo neprofitnih stanovanj. Janković je v primeru spremembe zakonodaje napovedal gradnjo 2000 novih, prav tako bo Ljubljana še naprej investirala v ceste. Med cilji je omenil tudi priključitev še preostalih hiš na mestno kanalizacijsko omrežje.

Kot poroča STA sta se po koncu razprave Janković in Braunerjeva namenila proti Magistratu, kjer sta razrezala največjo sacher torto na svetu.

Foto: Janez Platiše

Delo opravljate ne le dobro, ampak odlično

V podjetju EMMA v Lescah je ob deseti obletnici uspešnega sodelovanja s Centrom za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Radovljica potekala slovesnost na kateri je Tatjana Potokar, direktorica inovativnega družinskega podjetja EMMA iz Lesc med drugim poudarila: »V izjemno čast nam je, da vam lahko zaupamo tako pomemben del naše proizvodnje. Vedno znova dokazujete, da zmorete delo opravljati ne le dobro, ampak odlično. Smatramo vas za popolnoma enakovredne člene v delovnem procesu.« 

Vsi skupaj so razrezali torto Vestina - blagovno znamko elektronskih sveč, ki jih v CUDV Radovljica sestavljajo za EMMO.

Podjetje in ustanova letos beležita že 10 let skupnega sodelovanja. Uporabniki CUDV namreč pod vodstvom mentorjev za EMMO sestavljajo visoko kakovostne ekološke elektronske sveče Vestina, zadnjih pet let pa uspešno sodelovanje skupaj beležijo in nagrajujejo s prijetnim druženjem. Letošnjega srečanja se je udeležilo več kot 80 uporabnikov, mentorjev in zaposlenih v EMMI. Uporabnikom delo v proizvodnji predstavlja veliko več, kot le to. »Delo mi daje zadovoljstvo in ponos, ker lahko pokažem, da znam nekaj narediti, zraven pa se lahko še kaj novega naučim. Prinaša mi tudi spoštovanje, ko drugi vidijo, kaj in koliko zmorem,« je ob priložnosti povedala uporabnica CUDV Radovljica Mira Lazarević. 

Letošnjega srečanja se je udeležilo skupno več kot 80 uporabnikov in mentorjev CUDV Radovljica ter zaposlenih v EMMI.

Na letnem druženju so izpostavili tudi vrednost pohvale za dobro opravljeno delo: »Všeč mi je, da nas vsako leto povabijo v EMMO. Povejo nam za svoje projekte in koliko smo naredili. Pohvalijo nas, da dobro delamo. To pomeni, da delamo veliko in zelo natančno. Vsi smo ponosni, da so z nami zadovoljni. Želim si, da bi tudi druga podjetja in ljudje vedeli, kako dobro zmoremo delati,« je izpostavil uporabnik CUDV Radovljica Blaž Mužan.

Prav slednje je bilo eno ključnih sporočil Potokarjeve, ki je na dogodku pozvala tudi druga slovenska podjetja, naj se vključijo v podobne projekte: »Dobila bodo vestne in delovne ljudi, ki si preprosto želijo samo to – delati. Verjamemo, da vključenost odraslih s posebnimi potrebami pomeni bogatitev delovnega okolja in sodelavcev. Z vzajemnim spoštovanjem in sprejemanjem drugačnosti rastemo vsi.« 

Vse zbrane je že četrto leto zapored zabaval glasbenik Rok Terkaj.

Direktorica CUDV Radovljica Slađana Anderle je ob okrogli obletnici skupnega partnerstva poudarila, kako pomemben element je delo za kakovost življenja njihovih uporabnikov: »Delo jim daje stabilnost in odgovornost, predvsem pa občutek spoštovanja, koristnosti in enakopravnosti. Vendar pa se normalizacija in vključenost v družbo ne more uresničiti brez aktivne vloge in podpore čim več posameznikov, podjetij in ustanov. Ravno zato menim, da je prispevek podjetij, ki to razumejo, izredno pomemben, saj omogočajo in podpirajo vključenost oseb z motnjami v duševnem razvoju v njihov svet.«

Po uvodnem nagovoru je s svojim glasbenim talentom vse zbrane očaral uporabnik CUDV Matic Jensterle, ki je na klavir odigral čudovito sonatino, nato pa so vsi skupaj zaplesali ob rimah glasbenika Roka Terkaja. »Vsako leto pridem na ta dogodek, ker so ljudje res krasni. Vesel sem, da lahko sodelujem pri takšnih projektih. Vsi se povežemo, najbolj pa mi je všeč, ko vidim, da jim oči kar žarijo, ko pojemo in plešemo skupaj,« je povedal Terkaj, ki na prisrčnih letnih druženjih nastopa že četrtič.

Direktorica podjetja EMMA Tatjana Potokar in uporabnik CUDV Radovljica Boštjan Bezlaj.

Uporabniki CUDV Radovljica so za EMMO v vseh teh letih sestavili že skoraj dva milijona ekoloških elektronskih sveč Vestina, ki jih podjetje danes izvaža po vsem svetu. Skupno druženje in nagraditev dolgoletnega partnerstva je primer dobre prakse, ki se uresničuje v okviru korporativnega prostovoljstva, ki ga organizirata Ameriška gospodarska zbornica in Slovenska filantropija. Gre za projekt 'Vračamo družbi', ki spodbuja prostovoljstvo in podjetja poziva k sodelovanju z manj privilegiranimi družbenimi skupinami.

Vir: EMMA
Foto: Boris Pretnar