Kranj, Ljubljana, december 2019 – Tri leta po novinarski konferenci, na kateri je Iskratel predstavili razloge za nestrinjanje z odločitvijo Državne revizijske komisije zaradi zavrnitve zahtevka za revizijo izbora izvajalca elektronskega cestninjena v javnem naročilu družbe DARS, so v Iskratelu predstavili ugotovljene kršitve. Seznam le-teh je od 2016 do 2019 dolg, vsebina ravnanj pa je vodila Iskratel v vložitev odškodninskega zahtevka zoper družbo DARS, ki je bil vložen na sodišče 4. septembra 2019. Na osnovi ugotovljenega nepreglednega postopka javnega naročanja Iskratel uveljavlja zahtevek za povrnitev poslovne škode v višini navedimo 17.737.520,00 EUR.
 |
| Z leve Darinka Pavlič Kamien, mag. Željko Puljić in Domen Neffat, Foto Janez Platiše |
V Iskratelu so na javni razpis za elektronsko cestninjenje leta 2015 oddali drugo najugodnejšo ponudbo, skupaj s slovaškim podjetjem SkyToll. Edini od ponudnikov so ponudil rešitev satelitske tehnologije in mobilnih komunikacij, ki ga priporoča tudi Evropska prometna direktiva (2004/52/ES). Že od izbora izvajalca, to je postal konzorcij Telekoma Slovenija, d. d. in Q-Free ASA, poudarjajo, da je bil postopek javnega naročanja izpeljan nezakonito. Zahtevek za revizijo je Državna revizijska komisija (DKom) v vseh 27 navedbah zavrnila. V Iskratelu so takrat napovedali, da bodo skrbno spremljali projekt in o ugotovitvah seznanili javnosti. Po treh letih svoje navedbe le še dopolnjujejo.
Ključne ugotovitve v zvezi s spremembami pogodbe:
- Posel, ki se trenutno izvaja glede na z aneksi spremenjeno pogodbo, je bistveno drugačne vsebine, kot je bil razpisan z javnim naročilom. Če bi Iskratel pri oddaji ponudbe upošteval vsebino, ki se trenutno izvaja, bi v postopku oddaje javnega naročila oddal bistveno drugačno ponudbo, kar pomeni tudi nižjo ponudbeno ceno.
- Izbrani izvajalec ob predložitvi ponudbe ni izpolnjeval tehničnih zahtev razpisne dokumentacije in programa poskusnega obratovanja, ni vzpostavil sistema v danem 12 mesečnem roku terni ponudil nadgradnje programske opreme.
- Z aneksi spremenjena pogodba je bistveno ugodnejša za izvajalca, saj ekonomsko ravnotežje spreminja v njegovo korist, in sicer s spremembami tehnične specifikacije in predmeta pogodbe; nepreglednim podaljševanjem roka za izpolnitev izvajalčevih obveznosti in tako očitnim reševanjem plačila pogodbene kazni za zamudo; s podaljševanjem roka dobave in s tem izključitvijo obveznosti oz. sankcij z nižjim plačilom pri presoji uspešnosti izvajanja posla; z dopolnjevanjem ponudbe s storitvami, ki so bile zahtevane že v ponudbi ob objavi javnega naročila; s predčasnim nakupom in prevzemom dela opreme, ne da bi se upoštevale projektne faze in tako omogočenimi prejemi predčasnega plačila (predplačilo je bilo izrecno prepovedano).
- Z aneksi so bila spremenjena merila za oddajo javnega naročila, ki so najbolj bistvena za ocenjevanje ponudb. Spreminjanje meril po roku za oddajo ponudb ni dopustno.
- V nasprotju s sklenjeno pogodbo, ki določa, da je pogodbena cena za vzpostavitev sistema fiksna in vključuje vrednost vseh del, je naročnik naročal dobavo opreme po drugačnih cenah in z drugačnimi tehničnimi lastnostmi, kot je bilo dogovorjeno v pogodbi.
 |
| Glavni direktor Iskratela mag. Željko Puljić. Foto Janez Platiše |
V Iskratelu poudarjajo, da je bilo od sklenitve Pogodbe med naročnikom, DARS in izbranim izvajalcem, konzorcijem Telekoma Slovenija in Q-Free ASA, v septembru 2016, sklenjenih deset Aneksov k Pogodbi, s katerimi se je vsebina posla glede na razpisano dokumentacijo in prvotno pogodbo bistveno spremenila. Pogodba je bila z aneksi spremenjena na način, da je izvajalec posel sploh lahko opravil. S tem se je občutno spremenilo tudi ekonomsko ravnotežje v korist izvajalca. Spremenjeni so bili bistveni pogodbeni elementi in sama vsebina posla, naročnik je posegel in spremenil tudi merila za oddajo Javnega naročila, kar pomeni da se vsebina posla po sklenjenih desetih aneksih bistveno razlikuje glede na razpisano dokumentacijo. Ugotovitve ne kažejo le na nedopustno (nezakonito) spremembo pogodbe glede na 95.člen ZJN-3, temveč dokazujejo tudi, da je naročnik ves čas postopka izbranega ponudnika favoriziral in umetno omejeval konkurenco.
»Kot smo ves čas poudarjali in zapisali tudi v pritožbi o izboru izvajalca elektronskega cestninjenja, so bile v postopku narejene številne nepravilnosti, ki so nas že takrat postavile v neenakopraven položaj. Po treh letih se naše ugotovitve le še potrjujejo, seznam nepravilnosti pa je iz aneksa v aneks daljši. Proučujemo ali v teh ravnanjih obstajajo tudi utemeljeni elementi kaznivega dejanja takratnih odločevalcev. V kolikor se bo to potrdilo, bomo ustrezno ukrepali tudi proti posameznikom. Želimo, da so javnosti seznanjene z našimi ugotovitvami, ki, žal, postajajo vzorec ravnanja v postopkih javnega naročanja, kar je nedopustno. Z vloženo odškodninsko tožbo zoper DARS potrjujemo našo poslovno odgovornost do dolžne skrbnosti, ki je nikakor ne nameravamo opustiti«, je povedal glavni direktor Iskratela mag. Željko Puljić.
 |
| Pravni strokovnjak, Domen Neffat. Foto Janez Platiše |
Po besedah pravnega strokovnjaka, Domna Neffata, 49. člen Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja določa pravico uveljavljanja odškodnine s tožbo za povrnitev škode, nastale zaradi kršitev pravil javnega naročanja. »Zaradi kršitev pravil je Iskratel izgubil posel, zaradi česar je upravičen do povrnitve celotne škode, ki jo je imel iz tega naslova. To pomeni tako stroškov, povezanih s pripravo ponudbe, kot zneska v višini izgubljenega dobička,« je povedal Neffat in dodal, da je ta s strani pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij v strokovnem mnenju ocenjena v višini 17.737.520,00 EUR.
Spremembe pogodbe oz. posla hkrati potrjujejo, da izbrani ponudnik ni bil sposoben izvesti posla v zahtevanem roku in v skladu z zahtevami in pogoji razpisne dokumentacije in da je bila njegova ponudba pomanjkljiva, kar je vplivalo tudi na kasnejše višanje pogodbene cene. Spomnimo, julija 2018 je DARS imel probleme z dobavo enot OBU (On-Board-Unit), ker je napačno ocenil potrebno število le-teh ter da sistema elektronskega cestninjenja do danes, skoraj 40 mesecev po podpisu pogodbe, še ni v celoti prevzel.
Iskratel je tožbo zoper DARS na sodišče vložil 4. septembra 2019.
V Iskratelu poudarjajo, da je v Sloveniji nujno potrebno zagotoviti takšne standarde delovanja, da bodo postopki javnega naročanja temeljili na izbiri pravega produkta oz. storitev po pravi ceni in bodo izpolnjeni vsi razpisni pogoji. »Nikakor pa ni dopustno, da ponudniki v procesu pregleda dokumentacije ugotavljajo nespoštovanje zakonskih določil, nepreglednost in nepoštenost,« so dodali v kranjskem podjetju, kjer tudi v letošnjem letu nadaljujejo z uspešnim poslovanjem. Ob zaključku poslovnega leta 2019 pričakujejo za 10% višjo raven prodaje glede na preteklo leto in neto dobiček v skladu s planiranimi cilji.
