KLIC DOBROTE 2020 – dobrodelni koncert za pomoč družinam v stiski

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija prireja jubilejni 30. dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 25. novembra 2020 ob 20.00. Koncert bo potekal pod geslom »Slišim te«, ki je letošnje vodilo tedna Karitas in Klica dobrote. Geslo opozarja na osnovno človeško potrebo po bližini, ko si vzamemo čas za drugega in mu posvetimo vso pozornost. Vabi pa tudi, da prisluhnemo, poskušamo razumeti in tudi odgovoriti z besedo, darovi ali prostovoljstvom pri pomoči ljudem v stiski. 

Zaradi epidemije letos prvič v 30 letih koncert ne bo izveden v Celju, ampak bo izvedba koncerta tokrat potekala izjemoma v studijski obliki, v Studio 1, RTV Slovenija. Neposredno ga bodo prenašali TV Slovenija, Radio Slovenija I. program in Radio Ognjišče.

Nastopajoči, ki bodo letos zaradi ukrepov po številu omejeni, a še toliko bolj srčni, bodo nagovorili slovensko javnost k dobroti srca za družine v stiski v Sloveniji. Koncert bo ob obletnici popestren tudi z gosti in nekaj zanimivimi posnetki nastopov iz preteklih koncertov.

Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili Alenka Godec, Simona Vodopivec Franko, Damjana Golavšek, Nuška Drašček, Gašper Rifelj.

To bo tudi večer dobrih misli, ki jih bosta povezovala voditelja Bernarda Žarn in Jure Sešek iz studia v Ljubljani pa nas bo nagovarjala Katarina Braniselj.

Scenarij msgr. Franci Trstenjak in režija Tomaž Švigelj.

Več o Klicu dobrote na spletni strani www.karitas.si/akcije/klic-dobrote/

V letu 2019 se je v času koncerta za družine v stiski zbralo 152.240,00 EUR. Z zbranimi sredstvi na koncertu in v spremljajočih akcijah Klica dobrote materialno pomoč vsako leto prejme preko več kot 20.000 družin po vsej Sloveniji. V letošnjem letu bo ta pomoč zaradi posledic epidemije še toliko bolj potrebna.

Gledalci in poslušalci se boste lahko v času koncerta ob neposrednem televizijskem in radijskem prenosu s telefonskim darovanjem aktivno vključili v akcijo. S koncertom želimo opozoriti na številne stiske družin, povabiti k darovanju in se zahvaliti vsem darovalcem za njihovo solidarnost.

Naša prošnja vsem ljudem dobrega srca je, da skupaj pomagamo družinam v stiski.

Slovenska Karitas

Pojdimo ven in gibajmo se čim več v naravi!

Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije je pred nekaj dnevi  novinarsko konferenco namenilo spodbujanju gibanja vseh, še zlasti otrok in mladine. V teh težkih časih epidemije bolezni COVID-19 omogočimo in spodbujajmo gibanje: »POJDIMO VEN, V NARAVO!« in obenem spoštujmo priporočila NIJZ  (maske, razdalja). 

Prim. Matija Cevc, dr. med., KO za žilne bolezni, UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je pozval, da se redno in dovolj gibajmo tudi v težkih razmerah širjenja bolezni COVID-19. Ta bolezen ima svoje posledice. Naredimo vse, da jih preprečimo oziroma zmanjšamo, v skladu z navodili NIJZ, vendar ne pozabimo na skrb za splošno zdravje, sprostitev in preventivo, saj srčno-žilne bolezni rastejo skupaj z otroki od mladih nog, če imajo pogoje za to – in to je treba preprečiti, sicer bodo srčno-žilne bolezni nastopile veliko prezgodaj v njihovih življenjih. Z otroki naj raste zdravje, radovednost, motivacija in veselje do gibanja ter druženja, čim več preživljanja prostega časa v naravi. Otroci morajo začutiti potrebo po gibanju, ne pa da jim je to muka.

Izr. prof. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg., Fakulteta za šport, UL, je povedal, da je telesna dejavnost otrok in mladine v času epidemije COVID-19 pred velikim preizkusom. Že pri otrocih, pri katerih smo preverili gibalno učinkovitosti takoj po koncu razglasitve epidemije v juniju, se je pokazal velik upad gibalne učinkovitosti, ki se je še posebej odrazil na srčno-dihalni vzdržljivosti. Meritve, ki so bile na slovenskih osnovnih šolah izvedene v septembru, so pokazale še na večji upad gibalne učinkovitosti otrok, k čemer je pripomoglo sedenje in premalo gibanja mnogih otrok med poletnimi počitnicami. V času, ko otroci nimajo športne vzgoje na šoli in ko se ne morejo udeleževati športne vadbe v društvih, je breme organizacije dejavnega prostega časa padlo na družine. Nasvet staršem je, da otrokom vsak dan omogočijo vsaj eno uro gibanja na prostem, ki naj presega intenzivnost hoje, saj za normalen razvoj otrok hoja ni dovolj velik impulz.

Če se odpravijo na pohod z otroki, naj to ne bo zgolj sprehod, temveč po možnosti hoja navkreber, če v bližini ni vzpetin pa najmanj hitra hoja, med katero lahko vključimo različne krepilne vaje poskokov, krajših tekov in podobno. Če starši zmorejo, naj z otroki tečejo. Zavedati se je treba, da otroci potrebujejo za razvoj več gibanja kot odrasli in da mora biti to gibanje bolj intenzivno, vsekakor pa odrasli ne smejo pozabiti, da za zdravo delovanje organizma tudi oni potrebujejo vsakodnevno gibanje. Krepilne vaje naj postanejo tudi rutina vsakega jutra in večera, otroci pa naj te vaje izvajajo tudi med premori pri učenju. Potrebna je torej dobra organizacija družinskega življenja, pri čemer je še posebej pomembno, da starši omejijo čas, ki ga otroci preživijo pred ekrani, saj je digitalna tehnologija v primeru zaprtja šol že del učenja, dodatna zabava z ekrani pa otrokom ne bo koristila, temveč bo prinesla še večje utrujanje centralnega živčnega sistema in poslabšala duševno stanje otrok, ki je zaradi pomanjkanja socialnih stikov z vrstniki že tako na preizkušnji.

Petra Simpson Grom, predsednica Koronarnega kluba Ljubljana je predstavila t. i. model COVID-19 pri izvajanju programa rehabilitacijske vadbe srčno-žilnih bolnikov. Kontinuiran proces je izjemnega pomena pri preprečevanju zapletov bolezni srca in žilja ter izboljševanju zdravstvenega stanja srčno-žilnih bolnikov. Za zagotavljanje le tega so pri oblikovanju 'modela Covid-19' rehabilitacijsko vadbo iz zaprtih prostorov preusmerili v naravo (pred stavbo Koronarnega kluba Ljubljana, v Botanični vrt, v parke dislociranih enot ipd.) ter s tem omogočili neprekinjeno izvajanje treh metod telesne vadbe: trikotni aerobno-dinamični model, program G-I-O (sinhronizirana kardiorespiratorna rehabilitacija) ter vadbo sede za srčno-žilne bolnike z omejitvami v lokomotornem sistemu. Izvajali so tudi nordijsko hojo različnih zahtevnostnih stopenj.

V obdobju »ostani doma« (v času prve razglasitve epidemije) jih je presenetilo število fizičnih poškodb, od 375 srčno-žilnih bolnikov so zabeležili 11 zlomov oz. drugih poškodb, večina od njih posledica padcev. Primerjalno na istem vzorcu letno zabeležijo 1-2 takšni poškodbi. Podatek jih je spodbudil, da so se potrudili vzpostaviti pogoje, ki omogočajo neprekinjen proces telesne vadbe. Dobrobiti psihofizioloških interakcij, ki se ustvarjajo pri gibanju v naravi so gradniki zdravega in ustvarjalnega življenja ter pomembno vplivajo na preprečevanje dodatnih zapletov srčno-žilnih bolezni. Pomembno sporočilo je, da si že v mladosti postavljamo temelje za kakovostno starost.

V razpravi je bil podan poziv, da se v svetovalno ekipo, ki pripravlja ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19, vključi tudi strokovnjake iz drugih področij, pa tudi iz drugih vej zdravstva ne le epidemiologe.

Govorili so tudi o tem, da je pri otrocih in mladostnikih potrebno vzpostaviti red, dnevno rutino, v kateri zasloni predstavljajo le nujen čas (za šolo). Starši bodo morali skupaj z njimi najti izzive, ne le hojo ob sprehodih. Staršem je težko, a obstaja nekaj spletnih strani za pomoč, npr. www.slofit.org, pa tudi učitelji na šolah bodo podali uporabne nasvete.

Kadar je gibanja premalo, je upad koordinacije zelo velik tudi pri starostnikih, ne le pri otrocih. Odlično bi bilo, če bi na TV predvajali vadbo, vedno ob isti, najbolje večerni uri, ko smo bolj ali manj doma. Tej bi se lahko pridružili vsi, tudi tisti, ki ne morejo ali ne želijo ven.

Brezplačna medicinska pomoč na daljavo

V zasebnem Nevrorehabilitacijskem centru ITERO d.o.o. so se odločili, da v času omejenega dostopa do zdravstvenih storitev  pomagajo po svojih močeh. Organizirali so brezplačen posvet z zdravnikom na daljavo. Zdravniki bodo na voljo za posvet pri zdravstvenih težavah oziroma vas bodo usmerili k pravim ukrepom.  Ker vseh težav s posvetom na daljavo ni možno rešiti, vas bodo, ko bo to potrebno, usmerili tja kjer boste dobili ustrezno dodatno zdravstveno pomoč.

Za posvet so na voljo: zdravnik družinske medicine, specialist ortopedije, specialist nevrologije, diplomirani fizioterapevt, diplomiran kineziolog, diplomirana medicinska sestra.

Prepričani so, da lahko na ta način hitro in učinkovito marsikomu lahko pomagajo. Storitev opravijo brezplačno. S tem želijo po svoji možnosti prispevati k vzdržnosti našega zdravstvenega sistema.

Na brezplačni posvet na daljavo se je možno naročiti preko elektronske pošte na info@itero.si ali telefonskega klica vsak delovni dan med 8 in 11 uro na številko 064/145 506. Posvet se lahko opravi s telefonsko ali video povezavo.

Predsednik Pahor vročil Jabolko navdiha prof. dr. Andreju Janežu #video

Ljubljana, 13.11.2020 - Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ki ga obeležujemo 14. novembra je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor v Predsedniški palači vročil priznanje Jabolko navdiha prof. dr. Andreju Janežu za izjemne in prelomne dosežke pri zdravljenju sladkorne bolezni. Vročitev je zaradi razmer potekala brez občinstva, vendar jo je bilo mogoče spremljati preko neposrednega prenosa v živo na uradni spletni strani predsednika republike.

»To enkratno priložnost izkoriščam, da se preko priznanja vam, profesor dr. Janež, zahvalim prav vsem v znanstvenem in zdravniškem svetu, tako pri nas kot globalno, ki si prizadevajo reševati človeška življenja,« je ob tej priložnosti dejal predsednik republike. V imenu države in v svojem imenu se je tako zahvalil vsem, ki kakorkoli skrbijo za ljudi, ki se soočajo z zdravstvenimi težavami v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, domovih za starejše in drugod. »Vaše delo, gospod profesor, vaš dosežek, ki je izjemen, ultimativen, je dokaz, da tudi slovenska znanost lahko seže na svetovni znanstveni Olimp,« je prejemniku priznanja čestital predsednik Pahor in poudaril, da takšni dosežki v skupnost vnašajo optimizem. »Na koncu bomo zmogli – zato, ker si bomo pomagali in skrbeli drug za drugega. V nas je toliko dobrega in plemenitega, da mora to na koncu zmagati. Če še ni, to pomeni samo, da še ni konec,« je nagovor sklenil predsednik republike.

VIDEO

Prof. dr. Andrej Janež je v zahvali poudaril, da je prejeti Jabolko navdiha velika čast in odgovornost. »Ne gre le za osebno priznanje, gre za priznanje inštituciji, v kateri sem se šolal in v kateri delujem zadnjih 24 let. Gre za priznanje timu, ki ga vodim,« je dejal. Poudaril je, da letošnji dosežek daje zalet in samozavest njemu in sodelavcem, da bodo sladkornim bolnikom še naprej omogočali vrhunsko in kvalitetno zdravljenje ter skrbeli, da bodo najnovejša zdravila, inzulin in sodobna tehnologija na voljo vsem bolnikom v Sloveniji. Tudi on je svoj govor sklenil z navdihujočimi besedami: »Vse se bo izteklo v redu. Na tem je zgrajen svet.«

Utemeljitev vročitve priznanja Jabolko navdiha prof. dr. Andreju Janežu.

V letu, ki ga zaznamuje pandemija nove koronavirusne bolezni, se ljudje še posebej zavedamo pomena zdravja in nepogrešljive vloge, ki jo imajo zdravniki in zaposleni v zdravstvu. Njihova predanost pacientom je trden steber skupnosti, ki ljudi navdihuje z upanjem v moč življenja.

Tak zdravnik je prof. dr. Andrej Janež. Srčen človek, predan svojemu poslanstvu in pacientom, neutrudljivo išče odgovore na vprašanje, kako pomagati ljudem – da bodo lahko živeli polno in lepo življenje, v katerem je bolezen sopotnica, in ne nepremostljiva ovira.

Ko je prof. dr. Andrej Janež pred nekaj več kot desetimi leti prevzel vodenje tedaj majhnega Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, je organiziral dobrodelni koncert ter tako zbral sredstva za ureditev novih prostorov. Leta 2009 je bil pobudnik in ustanovitelj mednarodnega kongresa ADIT, največjega strokovnega združenja diabetologov za odrasle v tem delu Evrope, ki ga je kot predsednik programskega odbora vodil deset let. V tem času se je klinični oddelek pod njegovim vodstvom razvil v sodoben in mednarodno priznan center zdravljenja in raziskovanja in je Slovenijo postavil med vodilne države na področju diabetologije.

Pod vodstvom prof. dr. Andreja Janeža so bili slovenski raziskovalci velikokrat prvi in najboljši. Leta 2014 so z inovativnim načinom proučevali povezave reproduktivnega in presnovnega sistema ter pri tem kot prvi na svetu uporabili zdravilo, ki se je izkazalo za učinkovito pri zdravljenju debelosti.

Leto 2020 pa ni zgolj leto nove bolezni – je tudi leto novih zdravil. Kot eden tehtno izbranih strokovnjakov je prof. dr. Andrej Janež sodeloval v kliničnem testiranju novega inzulina za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2, pri katerem so potrdili, da zadostuje le en odmerek tedensko namesto sedanjega dnevnega odmerka.

To je epohalen dosežek v svetovnem merilu in doslej največji uspeh prof. dr. Andreja Janeža. Obenem je to tudi potrditev odličnosti raziskovalne dejavnosti kliničnega oddelka, ki ga vodi. Izjemni uspeh je bil septembra 2020 opisan v reviji The New England Journal of Medicine, najuglednejši znanstveni publikaciji na svetu na področju medicine. Prof. dr. Andrej Janež je kot eden glavnih raziskovalcev pri kliničnem testiranju novega inzulina in vodja izobraževanja drugih raziskovalnih centrov v Evropi naveden kot eden glavnih avtorjev članka.

Vztrajnost in znanstvena odličnost sta prof. dr. Andreja Janeža uvrstili med vodilne strokovnjake za zdravljenje sladkorne bolezni na svetu, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana pa se je pod njegovim vodstvom razvil v enega najodličnejših diabetoloških centrov.

Ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni je zato Jabolko navdiha priznanje prof. dr. Andreju Janežu za njegove izjemne in prelomne dosežke pri zdravljenju sladkorne bolezni ter izraz hvaležnosti za vse, kar je kot predan zdravnik in neustrašen raziskovalec naredil za svoje paciente in ugled Republike Slovenije v svetu.