Po uvodni predstavitvi sta udeležence nagovorila Ana Pleško, direktorica Simbioza Genesis, socialno podjetje, in mag. Gregor Cuzak, generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije in član strateškega sveta za zdravstvo RS Slovenije, ki sta poudarila pomen ne zgolj medgeneracijskega, temveč tudi interdisciplinarnega povezovanja področij v hitro spreminjajoči in starajoči se družbi.
Na okrogli mizi so govorci razsvetljevali
vplive digitalnih tehnologij na področjih preventive, diagnostike in
zdravljenja, pomena portala zVEM in prednosti uporabe njegove aplikacije.
Telezdravje in telemedicina namreč olajšujeta dostop do zdravstvene oskrbe,
vendar se na tem področju odpirajo tudi izzivi etičnih in varnostnih vprašanj.
Kljub vsemu so se govorci strinjali, da obstaja več varnih načinov spodbujanja
e-zdravstvene pismenosti, kar so pokazali tudi s predstavitvijo primerov dobrih
praks za spodbujanje zdravega in aktivnega življenja.
Gregor Cuzak je uvodoma dejal, da se zanimanje za storitve e-zdravja v družbi veča. Med epidemijo je število uporabnikov portala zVEM naraslo iz 100 tisoč na 400 tisoč, danes pa je dnevnih uporabnikov 600 tisoč. Izpostavil je težave, s katerim se soočajo uporabniki portala zVEM, saj obstaja 6 različnih načinov za vstop in uporabo aplikacije. ‘’Zdravstveno opismenjevanje je proces, v katerem se je potrebno dotakniti posameznika,’’ meni Cuzak.
Jure Janet, skrbnik portala zVEM na Centru za informatiko na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je razložil funkcije portala zVEM in se dotaknil vprašanja njegovega vpliva na izkušnje pacientov in zdravstvenega osebja. Poleg lažjega naročanja portal namreč omogoča tudi možnost vpogleda, kdo je pregledoval pacientove osebne podatke, ki se po njegovem mnenju premalo izpostavlja. V izdelavi je tudi nadgradnja, ki bo omogočala naročanje napotnic.
Kot večja izziva digitalizacije je izpostavil način, kako povečati informiranost oziroma usposobljenost uporabnikov, in njihovo številčno povečanje. V ta namen se izvaja projekt tutorjev, ki omogoča učenje uporabe aplikacije v manjših skupinah.
Jure Janet, skrbnik portala zVEM na Centru za informatiko na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je razložil funkcije portala zVEM in se dotaknil vprašanja njegovega vpliva na izkušnje pacientov in zdravstvenega osebja. Poleg lažjega naročanja portal namreč omogoča tudi možnost vpogleda, kdo je pregledoval pacientove osebne podatke, ki se po njegovem mnenju premalo izpostavlja. V izdelavi je tudi nadgradnja, ki bo omogočala naročanje napotnic.
Kot večja izziva digitalizacije je izpostavil način, kako povečati informiranost oziroma usposobljenost uporabnikov, in njihovo številčno povečanje. V ta namen se izvaja projekt tutorjev, ki omogoča učenje uporabe aplikacije v manjših skupinah.
"Želim si, da bi izvedli širšo kampanjo, ki bi vključevala tudi druge rešitve na področju informatike zdravstva. Tako bi bilo e-zdravje širše zastavljeno,’’ je glede digitalizacije zdravstva zaključil Janet, četudi po njegovih besedah digitalizacija ne bo nadomestila osebnega stika.
Dr. Drago Rudel: Pacienti, ki uporabljajo e-zdravje, so z zdravnikom v stiku bolj redno
Direktor MKS elektronski sistemi dr. Drago Rudel, ki je pomagal pri vzpostavljanju centra za zdravljenje na daljavo v Slovenj Gradcu, Celju in Ljubljani, se je dotaknil področja telemedicinskih storitev. Zdravje na daljavo po njegovem mnenju predstavlja bistveno razliko v odnosu do zdravja. ‘’Obstaja potreba, da nekdo ustrezno skrbi za nas, ne da bi videli zdravnika, zato je pomembno grajenje zaupanja,’’ je dejal dr. Rudel. Kot zanimivost je še izpostavil, da so pacienti, ki uporabljajo storitve e-zdravja, bolj v kontaktu z zdravnikom kot drugi.
Dr. Boris Cizelj iz SRIP Zdravje-medicina, ki zastopa pet fokusnih področij slovenske strategije pametne specializacije. Ena izmed njih je tudi aktivno in zdravo staranje. dr. Cizelj je pri tem izpostavil spremembe demografske strukture prebivalstva, pri čemer bi bilo potrebno opolnomočiti vse generacije, da starejši še vedno aktivno prispevajo k družbi. Kot primer dobre prakse je izpostavil sodelovanje 34 organizacij iz raziskovalnega, strokovnega in nevladnega sektorja v okviru SIS EGIZ Slovenskega inovacijskega središča.
Promotorka aktivnega življenja je tudi nevladna organizacija Šola Zdravja. Njena predstavnica Silvica Erlih je dejala, da se njihove jutranje vadbe izvajajo v več kot 90 občinah po Sloveniji. Več kot 5200 članov poleg fizičnih prednosti redne vadbe opaža tudi krepitev mentalnega zdravja, kar pripomore k celovitem pristopu k zdravju. Podobne učinke beležijo tudi v Simbiozi Giba in Simbioza Skupnost, saj po besedah koordinatorke projekta Simbioza Skupnost iz OŠ Griže Alenke Turk medgeneracijsko druženje poteka tudi izven športnih aktivnosti.
V procesu digitalizacije štejejo centri za izobraževanje in civilna družba
Izzivi področja e-zdravja ostajajo zadovoljiva usvojitev digitalnih kompetenc in uporaba modernih tehnologij predvsem za starejše generacije, ter nedostopnost ustreznih naprav. Sogovorniki so ob tem poudarili pomen centrov za izobraževanja in civilne družbe.
Okrogli mizi so sledila tematska omizja, kjer so se udeleženci praktično ozaveščali o dostopih do zdravstvenih informacij, sledenjem svojega zdravja prek aplikacij ter elektronskim zdravstvenim kartotekam ter predstavili svoje ideje na posameznih področjih.
2. medgeneracijski dan se je zaključil sproščeno z medgeneracijsko tombolo. V stičišču generacij in digitalnih rešitev so zbrani ob zaključnem druženju obeležili tudi prvo obletnico otvoritve novih prostorov Simbioza BTC City Lab, kjer lahko starejši od 55 let vsak delovni dan spoznavajo napredne in pametne tehnologije, rešitve, naprave in izdelke za vsakdanje življenje, navsezadnje pa tudi prijatelje.
Simbioza je uspešno
zaključila projekt E-HEALth Literacy (Digitalna zdravstvena pismenost)
Simbioza je v teh dneh uspešno zaključila evropski projekt E-HEALth Literacy (Digitalna zdravstvena pismenost), čigar osnovni cilj je premostiti vrzel v e-zdravstveni pismenosti predvsem pri ranljivih skupinah (odrasle osebe z nizkim socialno-ekonomskim statusom, nizko stopnjo digitalnih spretnosti in starejši). V okviru projekta je Simbioza skupaj s partnerji iz Nemčije, Litve, Švice in Grčije pripravila izobraževalno gradivo s petimi moduli za prenos znanja e-zdravstvene pismenosti, ki je namenjen vsem bodočim predavateljem in trenerjem. Izobraževalni moduli so opremljeni s spletnim repozitorijem kot prosto dostopnim orodjem za izmenjavo informacij tako med izobraževalci kot udeleženci usposabljanj. V okviru projekta se je pilotnih testiranj udeležilo 208 udeležencev in 51 izobraževalcev.
Direktor MKS elektronski sistemi dr. Drago Rudel, ki je pomagal pri vzpostavljanju centra za zdravljenje na daljavo v Slovenj Gradcu, Celju in Ljubljani, se je dotaknil področja telemedicinskih storitev. Zdravje na daljavo po njegovem mnenju predstavlja bistveno razliko v odnosu do zdravja. ‘’Obstaja potreba, da nekdo ustrezno skrbi za nas, ne da bi videli zdravnika, zato je pomembno grajenje zaupanja,’’ je dejal dr. Rudel. Kot zanimivost je še izpostavil, da so pacienti, ki uporabljajo storitve e-zdravja, bolj v kontaktu z zdravnikom kot drugi.
Dr. Boris Cizelj iz SRIP Zdravje-medicina, ki zastopa pet fokusnih področij slovenske strategije pametne specializacije. Ena izmed njih je tudi aktivno in zdravo staranje. dr. Cizelj je pri tem izpostavil spremembe demografske strukture prebivalstva, pri čemer bi bilo potrebno opolnomočiti vse generacije, da starejši še vedno aktivno prispevajo k družbi. Kot primer dobre prakse je izpostavil sodelovanje 34 organizacij iz raziskovalnega, strokovnega in nevladnega sektorja v okviru SIS EGIZ Slovenskega inovacijskega središča.
Promotorka aktivnega življenja je tudi nevladna organizacija Šola Zdravja. Njena predstavnica Silvica Erlih je dejala, da se njihove jutranje vadbe izvajajo v več kot 90 občinah po Sloveniji. Več kot 5200 članov poleg fizičnih prednosti redne vadbe opaža tudi krepitev mentalnega zdravja, kar pripomore k celovitem pristopu k zdravju. Podobne učinke beležijo tudi v Simbiozi Giba in Simbioza Skupnost, saj po besedah koordinatorke projekta Simbioza Skupnost iz OŠ Griže Alenke Turk medgeneracijsko druženje poteka tudi izven športnih aktivnosti.
V procesu digitalizacije štejejo centri za izobraževanje in civilna družba
Okrogli mizi so sledila tematska omizja, kjer so se udeleženci praktično ozaveščali o dostopih do zdravstvenih informacij, sledenjem svojega zdravja prek aplikacij ter elektronskim zdravstvenim kartotekam ter predstavili svoje ideje na posameznih področjih.
2. medgeneracijski dan se je zaključil sproščeno z medgeneracijsko tombolo. V stičišču generacij in digitalnih rešitev so zbrani ob zaključnem druženju obeležili tudi prvo obletnico otvoritve novih prostorov Simbioza BTC City Lab, kjer lahko starejši od 55 let vsak delovni dan spoznavajo napredne in pametne tehnologije, rešitve, naprave in izdelke za vsakdanje življenje, navsezadnje pa tudi prijatelje.
Simbioza je uspešno
zaključila projekt E-HEALth Literacy (Digitalna zdravstvena pismenost)
Simbioza je v teh dneh uspešno zaključila evropski projekt E-HEALth Literacy (Digitalna zdravstvena pismenost), čigar osnovni cilj je premostiti vrzel v e-zdravstveni pismenosti predvsem pri ranljivih skupinah (odrasle osebe z nizkim socialno-ekonomskim statusom, nizko stopnjo digitalnih spretnosti in starejši). V okviru projekta je Simbioza skupaj s partnerji iz Nemčije, Litve, Švice in Grčije pripravila izobraževalno gradivo s petimi moduli za prenos znanja e-zdravstvene pismenosti, ki je namenjen vsem bodočim predavateljem in trenerjem. Izobraževalni moduli so opremljeni s spletnim repozitorijem kot prosto dostopnim orodjem za izmenjavo informacij tako med izobraževalci kot udeleženci usposabljanj. V okviru projekta se je pilotnih testiranj udeležilo 208 udeležencev in 51 izobraževalcev.Foto: Šimen Zupančič
